Komisija za preprečevanje korupcije je ustavila postopek v primeru imenovanja Katje Špur na mesto svetovalke izvšrnega direktorja v Medameriški razvojni banki. 

Ker ni podrobnejši pravil, ki bi urejala postopek imenovanja, so na KPK ocenili, da nekdanjemu ministru Urošu Čuferju ne morejo očitati ravnanj v nasprotju z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Menijo sicer, da to imenovanje in imenovanje Mitje Mavka v EBRD "odpirata vprašanje domnevnih političnih imenovanj s strani vlade v odhodu oziroma netransparentnih zaposlitev v javnem sektorju" in da je treba postopke imenovanj natančneje urediti, zato pripravljajo priporočilo, ki ga bodo poslali vladi. 

"Pričakujem, da bi KPK v takem primeru izdala vsaj načelno ali sistemsko mnenje in svojo odločitev tudi podrobno pojasnila javnosti,“ pravi predsednica društva Integriteta Simona Habič. 

Prvi predstojni urada za boj proti korupciji Boštjan Penko je nad odločitvijo KPK ogorčen: "Skrajno nenavadno in neumestno se mi zdi, da so ustavili postopek, sploh glede na to, da so ukvarjali že z marsičem, na primer s prečkanjem državne meje ministra Erjavca nekaj metrov stran od prehoda. Upam, da ne gre za politizacijo komisije, sicer je bolje, da jo takoj ukinemo," še pravi Penko. 

Spomnimo, minister Čufer je za sanjsko službo v Washingtonu, ki mesečno prinese 9.600 evrov plače, predlagal mlado članico SD Katjo Špur, ki je na finančno ministrstvo v njegov kabinet prišla le pet mesecev pred tem in se ji je obetalo, da bo zaradi nastopa nove vlade ostala brez službe. Nekaj mesecev pred tem so za to mesto izvedli interni razpis (notranjo seznanitev), na katero se je prijavilo sedem kandidatov, šest jih je izpolnjevalo pogoje in vsi so imeli bistveno več izkušenj od Špurove, ki se na razpis ni prijavila. Izbirna komisija: minister, njegov državni sekretar Mitja Mavko in vodja njegovega kabineta Gordana Pipan pa se je odločila, da ne izberejo nikogar. Nekaj mesecev kasneje je nato Čufer brez izvedbe kakšknega izbirnega postopka na to mesto predlagal Katjo Špur, vlada pa jo je potrdila. Čufer ni javnosti nikoli pojasnil, s čim ga je prepričala, v kabinetu takratne predsednice vlade Alenke Bratušek pa so pojasnili, da se v odločitev ministra ta ni vtikala. 

Če ni izbran najboljši kandidat, gre za elemente korupcije

"Bi drug minister, ki odloča strokovno, izbral istega kandidata? Seveda lahko govorimo o niansah, a če je odgovor odločen ne, potem imamo gotovo opraviti z dejanjem, ki ima znake korupcije," meni Penko. Izpostavi sicer, da primer težko komentira, ker ga podrobno ne pozna in da je morda kršitev konkretnih predpisov res težko najti, a hkrati meni, da gre za znake korupcije lahko tudi v primeru, če ni neposredno kršena zakonska določba o imenovanju. "Kot kaže, izbira ni bila izvedena po ključu najboljše izbire, torej ni bil izbran najbolj kvalificiran človek. To po moji presoji pomeni, da ima oseba, ki je bila izbrana, od tega korist, ki ji jo je v tem konkretnem primeru omogočil takratni minister za finance, ki je javni funkcionar in zanj veljajo vsi predpisi s področja integritete in korupcije. Imamo torej korist za drugega, ki jo je z zlorabo položaja v narekovajih omogočil javni funkcionar. Motiva sicer ne poznamo, je to všečnost, nepotizem ali kaj drugega in tega najbrž ne bomo nikoli izvedeli, ampak po moji oceni gre v tem primeru za znake korupcije," pojasnjuje Penko. 

Je res treba, da čisto vse napišemo v zakon?

Tudi Simona Habič, se sprašuje, ali mora biti res vse predpisano v zakonu. "Če pogoji za imenovanje niso izrecno napisani v zakonu ali kakšnem pravilniku, bi se lahko minister in vlada pri odločanju oprla na primer na standarde strokovne usposobljenosti, ki jih je pripravil uradniški svet," pravi,