Kot so ocenili sogovorniki, bi bilo treba v Sloveniji odpreti razpravo o povečanju plač tako domačih kot tujih delavcev, predvsem tuje delavce pa seznaniti s pravicami in poskrbeti za njihovo integracijo.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je dejala, da je tema letošnje okrogle mize položaj tujih delavcev, ki jih je v Sloveniji vedno več. Če so ti leta 2017 predstavljali 6,6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, je delež letos narasel na 15,8 odstotka, je dodal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
Tuji delavci imajo enake pravice in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja, kot domači delavci. A pri tem imajo težave zaradi jezika, bivanjskih razmer, redko so v sindikatu, je dejala Jerkič. "Tuji delavci so prvi znanilci kršitev delavskih pravic," je ocenil Zorko. Ponavadi delajo več in so bolj izkoriščeni, prispevajo pa h gospodarski rasti in k razvoju Slovenije, je opozoril.
"Selijo se, ker so v to primorani"
Vodja sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Grega Malec je dejal, da se Slovenija sooča z velikim pomanjkanjem delavcev v številnih dejavnostih, a opozoril, da delodajalci za nekatere od njih številke preveč napihujejo. "Nismo za masovne migracije, predlagamo zadržanost in ob kombinaciji številnih drugih ukrepov," je povedal.
Raziskovalka Mirovnega inštituta Lana Zdravković se je zavzela za ukrepe za integracijo tujih delavcev, saj na njih ne smemo gledati le kot na delovno silo, temveč jih moramo gledati kot ljudi s svojimi potrebami in željami, pomembna je njihova povezava z družino. "Ljudje se ne selijo radi, selijo se, ker so v to primorani," je poudarila.
Plače so prenizke
Po Malčevih besedah bi morali v Sloveniji odpreti razpravo za splošen dvig plač, ker so te prenizke in država ob pomanjkanju delavcev na številnih področjih ne bo mogla več izpolnjevati vseh svojih nalog. "Minimalne plače so prenizke, tudi za Filipince, v katere se polaga velike upe," je dejal in opozoril, da več kot 90 odstotkov tujcev v Sloveniji prejema plačo v višini minimalne.
Praksa po besedah Marte Dremelj iz Inšpektorata RS za delo kaže, da več kršitev ugotovijo, ko gre za tuje delavce. Največ jih je v panogah prevozništvo, gradbeništvo in gostinstvo. Evidence delovnega časa praviloma ne odražajo dejanskega stanja, regres uradno dobijo, a ga morajo vrniti, je naštela nekaj klasičnih kršitev. Po njenem bi tako potrebovali več poostrenih in usmerjenih nadzorov, da se prepreči osnovne kršitve.
V prevozništvu je stanje alarmantno
V prevozništvu je stanje po navedbah Gorana Jovanoviča iz Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije alarmantno. Delavcev primanjkuje po vsej Evropi, v nekaterih državah vozniki iz tretjih držav živijo v suženjstvu. V Sloveniji več kot 70 odstotkov voznikov ne dobi plačilne liste, je orisal. Razmere bi izboljšali, če bi bila inšpekcija bolj učinkovita, če bi bili delavci zakonsko pismeni in sindikalno bolj aktivni, je ocenil.
Po navedbah Marka Tanasića iz ZSSS se razmere v zadnjem letu močno zaostrujejo. Opozoril je tudi na težavo delodajalskih migracij, ki vstopijo na trg dela posamezne države s povsem svojo mrežo. Hude kršitve se pojavljajo v številnih primerih, ki v različnih državah prepletajo lastništvo podjetja, sedež podjetja, delavce, posrednike in naročnika. Zato je po mnenju Marte Dremelj ključno mednarodno sodelovanje vseh pristojnih institucij.