Minister za delo Andrej Vizjak je danes na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi slabega gospodarskega položaja predlagal spremembo zakona o minimalni plači, tako da se ta letos ne bi uskladila z rastjo cen življenjskih potrebščin. Delodajalci so ta predlog podprli, sindikati pa so ga ostro zavrnili. Minimalna plača se bo zato le zvišala.

Vizjak je na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani izpostavil opozorila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter delodajalcev, da bo zvišanje minimalne plače negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva in na delovna mesta.

Ob tem je spomnil, da se minimalna plača v skladu z zakonom vsako leto usklajuje najmanj z višino rasti cen življenjskih potrebščin. Skladno s tem je predlagal, da se ob soglasju socialnih partnerjev ta zakon spremeni, tako da letos uskladitve oz. zvišanja minimalne plače ne bi bilo.

Tega soglasja zaradi nasprotovanja sindikatov ni bilo, zato bo minimalna plača skladno z zakonom z januarjem višja za 2,7 odstotka in bo znašala 783,66 evra.

"Razkorak pelje v pospešeno izgubo delovnih mest"

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je opozoril na "domino efekt", ki ga ima zviševanje plač v Sloveniji. Po njegovih besedah se z zvišanjem minimalne plače pojavlja tudi pritisk na ostale plače. Opozoril je še, da vse manjši razkorak med plačami pelje v "uravnilovko in pospešeno izgubo delovnih mest".

Sami so zato spremembi zakona o minimalni plači zelo naklonjeni. Člen, ki govori o usklajevanju te plače z rastjo cen življenjskih potrebščin bi spremenili tako, da bi bilo to pogojeno z "neko" pozitivno gospodarsko rastjo in rastjo plač.

"Hrana in pijača dražja, plača enaka?"

Sindikati so tovrstne predloge ostro zavrnili. Sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje je poudarila, da se je lani cena hrane in brezalkoholnih pijač zvišala za več kot štiri odstotke in da je večina dohodkov tistih, ki prejemajo minimalno plačo, namenjena prav prehrani in ostalim življenjskim potrebščinam.

"Prav tako ne moremo slediti ideji, da bi uskladitev ogrozila konkurenčnost v taki meri, da se ta dvig ne bi opravil. Gospodarstvo ima probleme na drugih področjih," verjame. V tej luči je naštela prezadolženost podjetij, plačilno nedisciplino, sivo ekonomijo in damping. "Marsikaj se da narediti drugje," je zatrdila.

Pojetova je navedla še, da bo potrošnjo, ki se zdaj zmanjšuje, z njo pa bruto domači proizvod, okrepila le realna rast plač.