"Strupeni asfaltni rezkanec (premogov katran, op. p.), ki ga je SCT deponirala v pokrito skladišče na Brdu v Ljubljani in je bil namenjen sežigu v Avstriji, zdaj razprodaja in uporablja Trgograd Litija. Dvorišče tako posujejo s strupi, te pa dež spere v podtalnico," nas je obvestil bralec, ki ni želel biti imenovan.

Zavezal se je odstraniti

Da bi moral biti rezkanec iz kompleksa Smodinovec odstranjen, nam je potrdil stečajni upravitelj SCT, ki je januarja na dražbi ta kompleks prodal podjetju GP KAT: "Kupec se je s pogodbo obvezal odstraniti odpadke na prodanih zemljiščih skladno z veljavno zakonodajo."

Andrej Poglajen, lastnik podjetja Trgograd Litija in do aprila tudi lastnik GP KAT, pa nam je dejal, da asfaltnega rezkanca niso odstranili, vendar ga ne uporabljajo. "Trenutno je tam in se z njim nič ne dogaja," je bil kratek.

Dovoljeno, a ne povsod

Inšpektorat za kmetijstvo in okolje je v zvezi s temi odpadki v zadnjih dveh letih opravil več pregledov, nazadnje septembra. Tam so povedali, da ima podjetje vso potrebno dokumentacijo za vnovično uporabo tega materiala. Hkrati so zatrdili, da lahko "katranski rezkanec nadomešča naravni agregat pri izdelavi betonov; dodaja se kot ena od sestavin". Vendar so potrdili tudi navedbe bralca, da ta sestavina ni primerna za konstrukcije, ki so izpostavljene vodnemu izpiranju. A njihova pristojnost se, kot je razbrati iz odgovorov, konča pri preverjanju dokumentacije.

Uporabe ne nadzorujejo

Inšpektorat je namreč ugotovil le, da podjetje ob pregledu ni imelo vse zahtevane dokumentacije, ki pa jo lahko posreduje naknadno. Na vprašanje, ali preverjajo tudi, za katere konstrukcije oziroma območja se beton s to strupeno sestavino uporablja, pa so odgovorili, da inšpekcija "nima zakonske podlage za nadzorovanje ustreznosti vgrajevanja gradbenih proizvodov". Zakonske podlage nima niti gradbena inšpekcija oziroma za gradbeništvo pristojen inšpektorat za promet, energetiko in prostor, saj vpliv gradbenih odpadkov na okolje ni med njihovimi pristojnostmi.