Z Millerjem se je najprej srečal predsednik vlade Janez Janša. Ocenjena vrednost investicije v Sloveniji je eno milijardo evrov, je, kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, Janši dejal Miller.

Janša je pri tem izpostavil pomembno vlogo ministrstva za infrastrukturo in prostor pri realizaciji projekta Južni tok, še posebaj v luči umeščanja projekta v prostor.

Sogovornika sta se strinjala, da je investicija v višini ene milijarde evrov velika priložnost za slovensko gospodarstvo in pomemben korak ob prizadevanjih za višjo gospodarsko rast zaposlenosti v Sloveniji.

Miller se je srečal tudi s Türkom

Predsednik republike Danilo Türk je z Aleksejem Millerjem pregledal uresničevanje plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije in v celotnem teku trase tega projekta. Skupaj sta ocenila, da priprave na plinovod, ki naj bi ga po spremenjenem scenariju pričekli graditi še letos, potekajo dobro.

Kot so po srečanju sporočili iz urada predsednika republike, sta Türk in Miller ocenila, da priprave "potekajo dobro in da bo potrebno storiti vse za uspešno in hitro reševanje vseh vprašanj, ki se bodo pojavila v tej zvezi". Z zadovoljstvom sta tudi pozdravila odpravo donedavnih ovir pri tem projektu.

Sogovornika sta se dotaknila tudi ustanovitve skupnega slovensko-ruskega podjetja za omenjeni plinovod, ki bo predvidoma ustanovljeno v marcu, in nadaljnjega umeščanja plinovoda v prostor na slovenskem ozemlju.

Sestal se je z Eberlincem

Miller se je sestal tudi s predsednikom uprave družbe Plinovodi Marjanom Eberlincem.

Podpisala st aneks k sporazumu med družbenikoma o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija. To je zadnji korak pred ustanovitvijo skupne družbe, s katerim so definirane ključne faze in obseg projekta na ozemlju Slovenije, so sporočili iz Plinovodov.

Ob tem so pojasnili, da se hkrati intenzivno nadaljujejo dela na projektu na slovenskem ozemlju, ki jih skladno z medvladnim sporazumom med slovensko in rusko vlado o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Slovenije izvajata družbi Plinovodi in Gazprom. Skupno podjetje bo sicer ustanovljeno v marcu.

"S tem podpisom družba Plinovodi ocenjuje, da je projekt Južni tok na ozemlju Slovenije prešel v fazo, ko sta njegova pomembna vloga in pomen potrjena širše, v okviru celotnega projekta Južni tok in hkrati obojestransko prepoznana tudi znotraj meja Slovenije," so poudarili.

Po njihovih pojasnilih gre za paleto gospodarskih priložnosti, ki jih v slovenskem prostoru odpira takšen projekt in za še bolj vidno in vplivno vlogo družb Plinovodi in Gazprom, saj bo projekt zaznamoval evropski energetski zemljevid in bo prispeval k sooblikovanju prihodnje energetske politike v smislu zanesljivosti, cenovne konkurenčnosti in varnosti dobav ter diverzifikacijo transportnih energetskih poti za Evropo.

Plinovod, katerega gradnja je ocenjena na okoli 16,5 milijarde evrov in po katerem naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015.