Naravna nesreča sicer spada med enkratne dogodke, ki se ne upoštevajo pri fiskalnem pravilu. Čeprav ocena škode zaradi poplav še ni znana, bo po oceni Fiskalnega sveta "v veliki meri vplivala na javnofinančna gibanja tudi v naslednjih letih".

"Glede na dosedanje informacije naj bi Slovenija prejela nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU, iskanje dodatnih virov pa bo predstavljalo izziv tudi zaradi številnih drugih razvojnih nalog. EU naj bi Sloveniji iz solidarnostnega sklada skupaj namenila 400 milijonov evrov, 100 milijonov evrov v letu 2023 in 300 v letu 2024. Možnosti za pohitreno porabo sredstev iz virov EU so tudi v visokih nepovratnih in povratnih sredstvih EU, ki se nanašajo na večletne finančne načrte in sredstva sklada za okrevanje in odpornost. Vlada ima na razpolago za kritje stroškov poplav in popoplavne obnove tudi določena sredstva obstoječih namenskih proračunskih skladov (npr. Vodni sklad, Podnebni sklad, Sklad za gozdove), kjer pa bo pri odločitvah o porabi teh sredstev pomembno tudi upoštevanje ostalih ciljev, ki jih ti skladi zasledujejo oziroma izzivov na področjih, kjer so bile reforme nujne že pred naravno nesrečo," opozarja Fiskalni svet.

Sklad za obnovo milijoni brez nadzora?

Vlada je najavila, da bo za pokrivanje stroškov poplav oblikovala poseben izvenproračunski sklad, a v fiskalnem skladu opozarjajo, da je v tem primeru "nujna popolna transparentnost njihovega delovanja oziroma porabe. Težave se namreč trenutno pojavljajo že z javnim dostopom do podatkov o poslovanju obstoječih proračunskih skladov".

"Eden od pomembnih razlogov za obstoj izvenproračunskih skladov je namreč njihov izvzem iz običajnih parlamentarnih postopkov in s tem možnost poenostavljenega in hitrejšega odločanja o namenu porabe sredstev iz takšnih skladov," pojasnjujejo.

Danes so iz NLB sporočili, da bodo v sklad, ko bo ustanovljen, prispevali 15 milijonov evrov. 

Številka iz proračuna se ne bodo uresničile

Fiskalni svet je sicer podal oceno predloga rebalansa proračuna, po katerem se rezerve zvišajo za 220 milijonov evrov, hkrati so na podlagi podatkov za prvih sedem mesecev ponovno izpostavili dvom, da se bodo načrtovani prihodki in odhodki uresničili.

Prihodki bodo zelo verjetno nižji od načrtovanih. V prvih sedmih mesecih so bili podobni kot lani, da bi se uresničile proračunske številke pa bi "morali v zadnjih petih mesecih lanskoletne iz enakega obdobja preseči za več kot 800 milijonov evrov. Največja verjetnost za odstopanje obstaja pri prihodkih iz EU sredstev, saj bi morali ti v preostalih petih mesecih za doseganje projekcije trenutno veljavnega proračuna doseči vrednost celoletnih prihodkov iz tega naslova v letu 2022. To je malo verjetno tudi, če upoštevamo pomoč EU iz solidarnostnega sklada in pospešeno porabo teh sredstev iz drugih virov EU," ocenjuje Fiskalni svet.

Minus iz evropskih sredstev bi lahko delno nadomestili višji prihodki od dohodnine in trošarin.

Tudi skupni odhodki bodo v letu 2023 verjetno manjši od načrtovanih v trenutno veljavnem proračunu, odstopanje pa bi lahko bilo še večje kot pri prihodkih, odstopanje bo verjetno najvišje pri investicijah. "V sedmih mesecih so bili odhodki medletno višji za okoli 310 milijonov evrov, v petih mesecih do konca leta pa naj bi bili glede na Predlog rebalansa višji kar za 2,3 milijarde evrov. Investicije so v prvih sedmih mesecih vrednost iz enakega obdobja predhodnega leta sicer presegle za okoli 120 milijonov evrov, na letni ravni pa naj bi preseganje vrednosti iz celotnega leta 2022 znašalo skoraj 800 milijonov evrov," navaja Fiskalni svet.

Vlada je načrtovala 900 milijonov evrov za blaženje posledic draginje, v prvih sedmih mesecih je bilo porabljenih 260 milijonov evrov, zaradi umirjanja cen energentov pa po mnenju fiskalnega sveta ni pričakovati dodatnega pospeška pri porabi teh sredstev.

Primanjkljaj bo zato najbrž precej nižji od predvidenih 3,2 milijarde evrov, a kljub temu višji od lanskega, ki je znašal 1,4 milijarde evrov. V prvih sedmih mesecih letos je znašal 600 milijonov evrov.

dezurni@styria-media.si