Milijardni dolg podjetij s SV države

Foto: Žurnal24 Mariborsko gospodarstvo je dodatno prizadel stečaj CPM. S tem, ko je 669 ljudi i
Obraz gospodarstva. Leto stečajev in prisilnih poravnav. V Podravju najhujše šele prihaja. Najšibkejši steber je trenutno gradbeništvo.
Oglej si celoten članek

Maribor, Celje, Murska Sobota, Slovenj Gradec. “Čas je, da se naša vlada neha ukvarjati sama s seboj in s kvaziaferami. Stanje v gospodarstvu na Štajerskem je katastrofalno, podjetja propadajo po tekočem traku in še slabše bo,” napoveduje Breda Črnčec, sindikalistka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Podravje in Koroško.

Najhujše šele pride
V enem letu je v severovzhodni Sloveniji vrata zaprlo več podjetij in svoje delavce poslalo na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). “V naše evidence smo že prijavili 130 delavcev iz podjetja Stavbar. Čakamo še, kaj se bo odvilo v hčerinskih podjetjih CPM vzdrževanje in obnova cest ter CPM investicije, kjer je skupno zaposlenih 160 ljudi. Spremljamo pa tudi dogajanje v podjetju MTB, ki ima 120 delavcev,” pove Vlasta Stojak, direktorica mariborske območne službe ZSRZ. Napoveduje, da bo to leto v Podravju precej težje kot lansko.

Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, priznava, da je kriza v gospodarstvu v štajerski regiji ravno zaradi gradbene branže ta trenutek še v vzponu. “V gradbeništvu in z njim povezanih panogah, denimo elektroinštalacijah, se bodo težave stopnjevale do konca leta,” pravi.

V negotovosti 220 delavcev
V Podravju pričakujejo težave v Tovarni vozil Maribor (TVM) in podjetju Gradis Gradnje (GG) Ptuj. V TVM že od novega leta stavka 140 zaposlenih; napovedujejo, da bodo v skrajnem primeru v ponedeljek vložili predlog za stečaj podjetja. V GG Ptuj 80 zaposlenih čaka na odločitev ptujskega sodišča o predlogu za uvedbo stečajnega postopka, ki ga je konec leta prejšnjega leta predlagalo vodstvo podjetja.

39 tisoč in 722 brezposelnih je bilo v severovzhodni Sloveniji decembra lani.

Brezposelnost raste
Na širšem Celjskem sta najbolj odmevala stečaja slovenjgraške družbe Prevent in nekaterih njenih hčerinskih družb ter velenjskega Vegrada prav tako z nekaterimi hčerinskimi družbami. To se je močno odrazilo predvsem na območju velenjske službi ZRSZ, kjer se je lani brezposelnost povečala za kar 33 odstotkov. “Brezposelnost je rasla tudi januarja, a manj kot na državni ravni. Konec januarja je bilo tako pri nas prijavljenih skoraj devet tisoč brezposelnih, kar je za dobre tri odstotke več kot decembra lani,” pove direktor Robert Rajšter.

Več revščine

Na Celjskem je lani delo izgubilo okoli tisoč ljudi, največ v gradbenih podjetjih. V območni sindikalni organizaciji Savinjska povedo, da je gospodarska kriza poleg gradbenega sektorja prizadela tekstilno in lesno industrijo. “Stiska ljudi, ki so izgubili delo, se odraža tudi pri nas in število prejemnikov prehrambnih paketov se je lani močno povečalo prav na račun Vegradovih in Gradisovih delavcev,” pravi Igor Poljanšek, sekretar Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Celje. Da se revščina čuti vse bolj, meni tudi Jože Kožar, predsednik velenjskega OZRK.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.