"Z nobenim od ekonomskih kazalnikov tega ne morem pojasniti. Povem lahko le, da v tem vidim očitno centralizacijo Slovenije," pravi mariborski profesor ekonomije Rasto Ovin. Vlada je namreč na spletu objavila podatke, koliko je država od leta 2009 do oktobra lani prek različnih instrumentov namenila za pomoč gospodarstvu.

Razen Ljubljani skromno

Medtem ko je v Ljubljani ostalo 1,7 milijarde evrov, je Maribor dobil 203 milijone, pa še od tega je šlo 134 milijonov za Novo Kreditno banko Maribor (NKBM). Med večjimi prejemniki državne pomoči so denimo še Športni center Pohorje, Mestna vrata, Amis, Komunaprojekt in livarna. Ob tem lahko razberemo še en izstopajoč podatek – mariborska univerza je v tem času prejela 23.000 evrov, njena ljubljanska sestra pa 480.000.

Skupaj je sicer država gospodarstvu namenila več kot tri milijarde evrov. Kranj in Celje sta denimo dobila po 43 milijonov evrov, Murska Sobota 31 milijonov, Koper 20 milijonov in Ptuj 11 milijonov.

Smešno in žalostno hkrati

"Največ denarja je torej šlo v banko, že večkrat sanirano, ki zaposluje manj ljudi kot mariborska livarna danes in veliko manj kot podjetniki in obrtniki v tej regiji. Z vladno pomočjo za Podravje pa bomo v petih letih med približno 17.000 zaposlenih razdelili 30 milijonov evrov," je do teh številk kritičen predsednik mariborske območne obrtne zbornice Aleš Pulko. Seveda je vprašanje, kaj bo s pomočjo, saj v Mariboru na neaktivnost Ljubljane opozarjajo že dolgo.

Pomoč Podravju se maje

Prihodnji teden bo usodo 66 milijonov evrov, ki jih je Podravju lani namenila vlada, podravskim poslancem in županom pojasnjeval novi minister za gospodarstvo Metod Dragonja. Ob tem pa po političnih kuloarjih že krožijo neuradne informacije, da če na ustavnem sodišču pade nepremičninski davek, lahko zaradi rebalansa proračuna pade tudi pomoč za podravske občine.