Kitajske politike bo sprejel praktično celoten slovenski državni vrh. Med gospodarstveniki pa so predstavniki podjetij iz vse Kitajske in z različnih področij - agroživilstva, nepremičnin, gradbeništva, inženiringa, lesno in kovinskopredelovalne industrije, elektroindustrije, poslovnih in storitvenih dejavnosti, kemijske industrije, energetike in turizma.

S seznama kitajskih podjetij, ki bi rada v Sloveniji poiskala poslovne priložnosti, velja izpostaviti predvsem dve. Prva je kitajska korporacija za izgradnjo železnic CRCC, drugo največje gradbeno podjetje v državni lasti, ki gradi tudi v tujini. Njihov obisk je zanimiv predvsem v kontekstu načrtovane izgradnje drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Drugo podjetje je kitajska gradbena banka CCB, ena od "štirih velikih" kitajskih državnih bank, ki je bila pred tremi leti druga največja banka na svetu po tržni kapitalizaciji.

Uvozimo 4,5 krat toliko kot izvozimo

Na slovensko-kitajskem poslovnem forumu bodo naši gospodarstveniki - dobre slovenske izvozne zgodbe, spodbude za privabljanje neposrednih tujih investicij in investicijske projekte, projekte slovenske privatizacije ter projekte slovenskih regij in mestnih občin.

Blagovna menjava z za zdaj še drugim največjim gospodarstvom na svetu je razmeroma skromna, pri čemer slovenski uvoz nekajkrat presega izvoz. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je dosegla 427 milijonov evrov. Slovenija je izvozila za 78 milijonov evrov blaga in storitev, uvozila pa za 349 milijonov.

Kitajce zanima predvsem logistika

Investicije med državama so relativno skromne in ne presegajo nekaj milijonov evrov, vendar je zanimanje Kitajcev za naložbe v Slovenijo precejšnje. V prvi vrsti gre za logistiko, pa tudi nekatere industrijske panoge. Svetli primer kitajske naložbe v Sloveniji je mariborski proizvajalec avtomobilov Tam Durabus. Gospodarska rast azijske sile se sicer upočasnjuje. Lani je beležila 7,7-odstotno rast, za letos pa ji napovedujejo 7,5-odstotno.

V Slovenijo tokrat prihaja eden od štirih podpredsednikov kitajskega državnega sveta, kot se uradno imenuje kitajska vlada. 59-letni Wang Yang, ki je zadolžen za kmetijstvo, upravljanje voda, trgovino, turizem in zmanjšanje revščine, je tudi član politbiroja Kitajske komunistične partije, v katerem sedi 25 najvišjih partijskih funkcionarjev.

Wang po pisanju zahodnih medijev velja za enega vodilnih reformatorjev v kitajskem vodstvu in številni mu pripisujejo zasluge za razvojni model, ki poudarja zasebno podjetništvo, gospodarsko rast in večjo vlogo civilne družbe. Velja za enega najbolj liberalnih članov kitajske vladajoče elite, ki zagovarja gospodarske in politične reforme.