Foto: Žurnal24 Kolumnisti 19.08.10, david jug, bostjan tacol Ko se je v nedeljo zvečer začelo mračiti, sem si za trenutek zaželel, da bi bil muha, ki je tik pred razglasitvijo vzporednih volitev ob 19.00 po naključju zatavala v pisarno šefa SDS v strankini vili na Trstenjakovi.

Ne zato, ker bi bil privoščljiv, ampak Janez Janša nemara čustva pokaže le v krogu najtesnejših prijateljev. Tako pa sem si njegov izraz na obrazu lahko le prestavljal.

Težko si zamislimo bolj napeto politično grozljivko, z neko stranko v glavni vlogi, kot se je zgodila v nedeljo. SDS je z velikansko prednostjo zmagala na volitvah (dosegla je boljši rezultat, kot druga in tretja stranka skupaj), hkrati pa je njenemu šefu praktično ves šopek preostalih strank, ki so se uvrstile v parlament, takoj po razglasitvi rezultatov dal dvojko.

Čeprav je politika že-vemo-kaj in je za pravo ceno vsakega mogoče kupiti, so možnosti, da Janez Janša z njimi sestavi koalicijo, približno tako pičle kot tiste, da se Milan Kučan včlani v SDS.

Janševa zmaga na volitvah je prepričljiva, o tem ni dvoma. Toda.

Poglejmo število glasov, ki jih je SDS dobila na preteklih parlamentarnih volitvah. Četudi vzamemo v zakup dejstvo, da je bila njihova kampanja pred štirimi leti gverilska, ne nazadnje so imeli šefa stranke v zaporu, je trend padanja podpore očiten.

Dejstvo je, da je desno volilno telo zelo zvesto. Volitve so zanje dolžnost. Kar je diametralno nasprotno pogledu, ki ga imajo na politiko oportunitetni podporniki leve sredine. Te lastnosti so posebej izrazite pri vernikih v SDS, ki bodo strankine vojake volili tako rekoč brez razmisleka in pomislekov. A baza, vidimo, peša. Kaj je razlog? Janez Janša! Brez dvoma.

Zadnje volitve so bile že četrte 'antijanša' volitve zapovrstjo. Šef SDS s svojo fundamentalistično držo, ko na svoje kritike in nasprotnike lepi oznake, kot so prostitutke in degeneriranci (da o nenehnih ciničnih pripombah ne govorimo), sicer piha na dušo skrajno desnemu delu stranke, a tako dela medvedjo uslugo sebi, predvsem pa vsej SDS.

To dokazuje tudi nedeljski rezultat. Leva sredina že dolgo ni bila tako razdrobljena, če je sploh že kdaj bila. Bil je naravnost idealen trenutek, da bi SDS trnek vrgla v ta bazen. Prepričan sem, da bi bili nad ulovom presenečeni.

A v največji stranki bi se morali pred tem zgoditi tektonski premiki: Hegemona stranke bi morali vreči z oblasti. Večji del leve sredine je namreč zaradi njegove retorike in skrajnih politik nanj alergičen.

Foto: Profimedia Janez Janša

Si predstavljate, da bi krmilo stranke prevzela Romana Tomc, ki je z umirjenim in spravljivim nastopom marsikoga navdušila na predsedniških volitvah?

Seveda bi SDS v tem primeru najbrž pokazali hrbet največji verniki, žrtve pri tako veliko potresih niso nič nenavadnega, a dejstvo je, da bi se morali stranke z zmernejšim vodstvom bati tako v pomladnih strankah kot v strankah sredine.

Toda razmere v SDS so takšne, kakršne pač so. Janša vlada s trdo roko in težko si predstavljam, da bi požrl ponos ter z mesta predsednika stranke odstopil, puč pa tudi ni verjeten.

Drugega, kot pete 'antijanša' volitve nam torej ne ostane. In na volišča bomo šli prej, kot si mislite.

david.jug@zurnal24.si