V zakonodajno-pravni službi DZ  menijo, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Do tega zaključka so prišli zaradi številčnosti referendumskih pobud, njihovega ponavljanja v krajšem časovnem obdobju, umika dveh pobud, vsebinske nepovezanosti med zakoni ter izjav pobudnikov.

"Gre za zlorabo pravice"

Foto: Boštjan Tacol Ciril Ribičič Takšne okoliščine tudi po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča lahko kažejo na zlorabo. "Takšna dejstva kažejo, da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice," je pojasnil za STA.

Nezadovoljna skupina državljanov ima pravico, da uporabi vse z ustavo določene možnosti za dosego svojih ciljev, je dodal Ribičič. Med temi možnostmi je tudi pravica do glasovanja na referendumu, vendar pa mora biti referendumsko odločanje v vzročni zvezi s spreminjanjem njihovega položaja, sicer lahko govorimo o uporabi te pravice v nasprotju z njenim namenom, je še poudaril.

Ribičič je ob tem spomnil tudi na dve odločbi ustavnega sodišča (glede ponavljajočih se zahtev za razpis referenduma o izbrisanih ter zahtevo za referendum o gradnji džamije), kjer je ustavno sodišče ugotovilo, da je šlo za zlorabo. Zato meni, da ima predsednik DZ dobre možnosti, da bo prepričal ustavne sodnike, da je v konkretnem primeru šlo za zlorabo pravice do glasovanja na referendumu. Vsekakor pa bi odločitev ustavnega sodišča v takšnem primeru jasno določila vsebinske kriterije, na podlagi katerih bi se predsedniki DZ lahko v prihodnje lažje odločali v novih podobnih primerih, je dodal.

"Pomembna bo utemeljitev"

Da je Brglezova odločitev pravilna, meni tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. A je po njegovih besedah zelo pomembno, kako jo bo utemeljil. Tako bi jo moral utemeljiti z izrecnimi izjavami pobudnikov, da gre za zakone, ki jih ne zadevajo, kar po Jerovškovih besedah pomeni, da ne izkazujejo pravnega interesa. Sicer bi lahko vsak miniral pravni sistem in onemogočil izvajanje zakonodajne funkcije DZ, je še poudaril Jerovšek in dodal, da bi lahko v tem primeru zastal celoten proces zakonodajnega urejanja.

Pravno podlago za Brglezovo odločitev Jerovšek tako vidi v sami ustavi, ki govori o pravni državi. Ta pa pomeni delovanje vseh delov sistema in tudi normalnega delovanja zakonodajnega sistema, je dodal. Pobudniki referenduma imajo sicer pravico, da se obrnejo na ustavno sodišče, a tam po Jerovškovem mnenju ne bodo uspeli.

Jerovšek sicer razume predlagatelje, da uveljavljajo svoje pravice, a to počnejo na napačen način. Ob tem je poudaril, da velik del krivde za nastalo situacijo nosi vlada, ki se s predstavniki delavcev migrantov ni želela pogovarjati.

Bo Pahor zakone razglasil?

Predsednik DZ bo sicer zakone, za katere ni določil roka za začetek zbiranja podpisov, poslal predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev. Ta mora sprejet zakon podpisati in poslati v objavo uradnemu listu. Po Jerovškovem mnenju predsednik države nima pravice, da bi blokiral razglasitev zakonov. Možnost, da bi odklonil podpis, ima le v primeru hudih, grobih kršitev, česar pa v tem primeru po Jerovškovem mnenju ni bilo.

Predsednik republike Borut Pahor se bo glede razglasitev zakonov, za katere je predsednik DZ Milan Brglez zavrnil zbiranje podpisov za razpis referenduma, jutri posvetoval s pravnimi strokovnjaki. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se namreč želi izogniti slehernemu dvomu glede svoje odločitve.