Ravno si točim kozarec vode, ko se začne. Hrup, tresejo se okenska stekla, kozarci na policah žvenketajo. Kaj, za vraga, se dogaja? Potres? Ko se umiri, preverim Arsovo spletno stran s podatki o potresni aktivnosti. Nič. Stopim pred blok, ko se mi posveti, da je najbrž na sporedu zgolj nova, sicer občutno bolj glasna, vojaška vaja.

Za predstavo, kako glasno je bilo prejšnji mesec v Postojni, prilagam spodnji videoposnetek, ki ga je med preletom letal posnel občan.

Če hrup občasno še vedno preseneti lokalne prebivalce, ki so zaradi bližine vojaškega vadbišča Poček res že vsega hudega vajeni, si težko predstavljam, kaj si šele mislijo turisti iz Azije, ki se odpravljajo na ogled Postojnske jame in ostalih kraških čudes. Ko se iz nabito polnega avtobusa odpravljajo v hotel, jim nad glavami letijo reaktivci, zaradi katerih vodiča, ki jih pelje na ogled najbolj obiskane jame v Evropi, najbrž sploh slišijo ne.

Od sredine septembra namreč na Počku poteka usposabljanje ne le slovenskih, temveč tudi pilotov iz držav zaveznic Nato. Vaje, mimogrede, potekajo nad edinim vodnim virom v teh krajih, ki oskrbuje okoli 20 tisoč prebivalcev.

Prebivalci so svoje nestrinjanje z vojaškim vadbiščem sicer izrazili že davnega leta 2000, a so jih prav vse vlade, vključno z aktualno, preslišale. Na družbenih omrežjih pa se še vedno pojavljajo komentarji, da se bobnenje sliši do Logatca, da je v Postojni kot na fronti, detonacija na detonacijo, da otroci ne zaspijo, ker jih je strah … "In potem nimamo ognjemeta za novo leto, ker se živali bojijo," je nekdo pikro komentiral objavo o novih vojaških vajah.

Vseh pritožb in prošenj na Ministrstvu za obrambo morda zaradi hrupa ne slišijo. In ne le, da tam vadi Slovenska vojska, redno jim družbo delajo tudi druge severnoatlantske zavezniške sile, vključno z ameriško vojsko. Očitno delujejo po principu "več kot nas bo, bolj bo veselo", aktivnosti pa vsako leto zgolj povečujejo.

Ravnatelj OŠ Prestranek, Goran Uljan, je denimo že junija, ko je potekala vaja Jadranski udar, opozoril na nevzdržne razmere. Poudaril je, da otroci popoldan ne morejo v miru narediti domačih nalog in se učiti, eden od otrok pa si je ob streljanju in hrupu pokrival glavo ter iskal zatočišče.

Nazadnje je na to opozorila tudi postojnska občina. Župan Igor Marentič je predsednici države Nataši Pirc Musar, ministru za obrambo Marjanu Šarcu ter varuhu človekovih pravic Petru Svetini prejšnji teden poslal protestno pismo zaradi nevzdržnih razmer, ki jih lokalni skupnosti povzroča vojaško vadišče Poček. Ministrstvo za obrambo se ne drži dogovora, je spomnil, "kaj šele da bi si prizadevali zamejiti aktivnosti, ki neposredno motijo vsakdan v naši lokalni skupnosti in imajo negativen vpliv na naše okolje".

Medtem pa Slovenska vojska trdi, da brez Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna "ne more uresničevati prve naloge in svojega poslanstva zapisanega v 37. členu Zakona o obrambi: usposabljanje in izobraževanje za vodenje oboroženega boja".

Dodajajo, da se zavedajo, "da tudi naše aktivnosti vplivajo na življenje in utrip civilnega okolja, zato vedno stremimo k pravočasnemu obveščanju javnosti o svojih aktivnostih, ki jih izvajamo samostojno ali s partnerskimi vojskami".

In teh aktivnosti je ogromno. Kaj vse so počeli septembra, si lahko ogledate na tej povezavi. Večkrat so morali tudi zapirati zračni prostor.

Pestre načrte imajo tudi oktobra, napovedano streljanje bo določene dni potekalo cel dan in celo noč. Potekalo bo tudi usposabljanje z minometi in zrakoplovi, s spodnjo mejo preletov do tal.

Da prepustna kraška tla vpijajo številne strupe, je jasno. Med hujšimi onesnaževalci pa je prav vojska, je za Radio Prvi že pred leti poudarila Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. "Tudi zaradi tega, ker gre za ogromno uporabo snovi, s katerimi se eksperimentira, katerih uporaba oziroma nevarnost se še ne pozna," je dodala. Zato si vadišč na Krasu enostavno ne moremo privoščiti, je prepričana.

Na drugi strani pa so znanstveniki v raziskavi o vplivu vojaških aktivnosti na ohranjanje vrstne pestrosti dnevnih metuljev na poligonu Poček ugotovili, da "redne, vendar časovno in prostorsko neenakomerne vojaške aktivnosti predstavljajo heterogene motnje, ki vzdržujejo izjemno pester mozaik habitatnih tipov".

"Vojaške aktivnosti tako pomembno prispevajo k ohranjanju biotske in krajinske pestrosti območja," so med drugim zatrdili.

Raziskavo je sicer sofinanciralo ministrstvo za obrambo. "Zahvaljujemo se predstavnikom Slovenske vojske na vojaškem poligonu Poček, ki so poskrbeli, da so naši popisi dnevnih metuljev tekom sezone 2019 vedno potekali varno in brez zapletov," so raziskovalci na koncu napisali v zahvali.

No, očitno imajo vsaj metulji nekaj od tega …

Še bolje pa bi bilo, da vlada, ki se predstavlja kot velika zagovornica narave, sploh pa pitne vode, ter kot podpornica navadnih, delovnih ljudi, vsaj posluša, kaj ji želi sporočiti lokalno prebivalstvo. Kaj jim sicer še preostane? Le še to, da Tini Gaber predstavijo, kakšen vpliv ima tovrsten hrup na domače živali in divjad ... Nutrij sicer v teh krajih ni, a morda ji bodo tudi zbegane srne, ki morajo ves dan poslušati detonacije, segle v srce.

nina.sprohar@styria-media.si