"Noben projekt ni brez tveganj. Če se odločimo za JEK 2, pa bodo borzne cene nizke, stroškovne pa visoke, si predstavljate, kaj bo to za Slovenijo. Če se z zelenim vodikom (proizvodnjo vodika iz presežkov elektrike iz sončnih elektrarn, op. a.) ne izide, bodo imeli vlagatelji v sončne elektrarne izgubo. Samo 12 odstotkov ur je proizvodnja prilagojena porabi. Druga možnost so subvencije, ampak to pomeni višjo ceno. Tehnično se da preživeti samo z uvozom, sicer pa so tveganja velika," je povedal prvi mož Elesa Aleksander Mervar, ki je danes organiziral strokovno delavnico o svoji študiji, ki je dvignila veliko prahu in se je povsem različno interpretirala.

"Moj del ni bila ekonomika, ampak tehnika. Nisem želel razplamteti politične debate, ampak da resorni minister vidi moj pogled in naredimo čim boljšo strategijo. Zdaj se zdi, kot da imamo na področju elektroenergetike avtobus in pet volanov in pet šoferjev, tako je. Sem pristaš jedrske, samo opozarjam, kakšna so tveganja pri velikih enotah in malih enotah, nisem proti OVE, sem za pameten scenarij, bomo pa pri nas težko umeščali vetrne elektrarne, vsaka vas organizira civilno iniciativo," je povedal. 

Mervar meni, da je treba takoj ustanoviti delovno skupino, ki mora preučiti, ali bi bil za Slovenijo možen manjši tako imenovani mali modularni reaktor. Poleg tega meni, da bi morala Agencija za energijo do leta 2026 narediti projekcijo višine omrežnin za različne variante, do leta 2028 je treba moč novih sončnih in vetrnih elektrarn omejiti na največ 2500 MW ter sprejeti odločitev, ali še za dvajset let (do 2063) podaljšamo obratovanje nuklearke. Leta 2028 je nato predvidena odločitev o drugem bloku nuklearke ali malem modularnem reaktorju ter nove strategije na področju obnovljivih virov. Leta 2030 je nato predviden začetek obratovanja hidroelektrarne Mokrice in leta 2033 črpalne hidroelektrarne Kozjak.

Do 2028 mora biti sprejeta odločitev, če ne se bomo igrali. Referendumsko vprašanje  je bilo napačno, ampak Bog ne daj ustaviti aktivnosti, ki jih pelje ekipa na Genu. Če ne pride do podobne situacije, kot je vojna v Ukrajini, je najceneje uvažati. Ampak februarja 2018 se je čez noč pozabilo, da imamo enoten trg, velikokrat se spomnim na to.

Aleksander Mervar

"To je laž na kubik"

"GZS povsem napačno meni, da bodo z novim objektov cene elektrike nizke, to je laž na kubik," je opozoril Mervar. "Cena Jek 2 bo nizka, če bo kdo plačal financiranje. Ko dodajaš nove proizvodne enote, imajo stroške financiranja in amortizacije, nikoli ne bo na borzi cena višja, ker tam je miks. Če se bo država zadolžila in denar vložila kot osnovni kapital, potem lahko pridemo do nizke cene," je poudaril Mervar.

"Leta 2028 se morda izkaže, da vodik ne bo šel skozi, da mali modularni reaktor ne pride v poštev. Če bi bil negativen referendum, bi si za veliko let zaprli vrata, zdaj pa imamo še popravca. Nove jedrske ne moremo imeti prej kot v dvajsetih letih, kaj nam ostane, uvoz pa po pameti OVE. Mura bo upor v državi, če bomo, kaj naredili, srednja Sava tri hidroelektrarne, Drava je izkoriščena, Soča je pa vse Natura 2000. Smo zaključili. Plina nimamo svojega, zato ostane jedrska. Sicer bo alternativa OVE in uvoz. Če imate na voljo možnost uvoza po 50 evrov na megavatno uro in domač stabilen vir po 120 evrov za megavatno uro, kaj boste storili? Ko pridemo do denarja, se nehajo domovinska čustva, kar je logično. Moramo se zavedati, da povečevanje uvozne odvisnosti pomeni tveganja, poglejte cene junija 2021 in junija 2022, razlika je dvajsetkratna," je povedal. 

"Mislim, da je ta scenarij najbolj realen: optimirano 7000 MW razpršenih virov, Nek do 2063 in kup manjših investicij, Tetol, lesna biomasa (ta elektrika je sicer hudo draga), nimamo rešeno, kje zažigati komunalne odpadke," je povedal Mervar in opozoril, da je 14 odstotkov vse sončne elektrike, kar 1,3 TWh, nepotrebne. "Ko bo elektrike preveč, jo boš težko kam dal. Treba bo imeti možnost, da sončne elektrarne odklapljamo," je opozoril.

"Bolj je sistem varen, dražji je, več kot je nestabilnih virov, bolj je elektroenergetski sistem nestabilen," je opozoril. "Najcenejša bi bila velika polja sončnih in vetrnih elektrarn. Bolj so razpršene, večja vlaganja v omrežje potrebujemo, višja bo omrežnina." Ob tem je opozoril, da se pri bateriji izgubi 15 odstotkov energije, pri črpalnih hidroelektrarnah pa kar 25. Problem pri scenariju z OVE so negativne cene, ko je energije preveč, in vprašanje, kaj bomo, če zeleni vodik ne bo realna opcija.

Pri drugem bloku nuklearke pa so ključni izzivi stroški financiranja, zagotavljanje elektrike v primeru izpada, remont vsakih 18 mesecev in dejstvo, da bodo veleprodajne cene prvih 20 let zaradi stroškov financiranja skoraj gotovo višje od stroškovne cene.

Pri teh cenah se nič ne splača

Foto: Žurnal24 Aleksander Mervar, Eles

Projekcije za prihodnja leta kažejo, da se bo cena elektrike na borzi zniževala. "Pri teh cenah niti ena nova tehnologija ni rentabilna," je opozoril Mervar in dodal, da za Francijo ena predraga nuklearka ni tak problem. "Pri 57 amortiziranih enotah ena, ki je zelo draga, ni problem, če pa imaš eno enoto, pa si ceno kiksnil, je problem," je dejal.

V publiki so bili tudi državna sekretarka na ministrstvu za okolje Tina Seršen, poslanec in nekdanji direktor uprave za jedrsko varnost ter vodja sekcije za jedrsko varovanje pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo Miroslav Gregorič, Janez Kopač, nekdanji direktor direktorata za energijo ter nekdanji direktor HSE Blaž Košorok. 

"Slišim, da sem protinuklearna Tina. Borila sem se, da dobimo študijo o uporabi SMR za Slovenijo, naslednje leto bo na voljo," je povedala Tina Seršen.

Gregorič je nasprotoval ideji o podaljšanju obratovanja nuklearke. "Material reaktorske posode je bil predviden za 32 let delovanja na polni moči, to je 40 na normalni, postaja bolj krhka, ves material se stara," je opozoril in dodal, da malih modularnih reaktorjev še dolgo ne bo.

dezurni@styria-media.si