Pahor je na tiskovni konferenci govoril o pomembnosti Nemčije za Slovenijo, zlasti s stališča gospodarskega sodelovanja. Merklovo je nagovoril kar z Angelo, pri tem pa dejal, da Nemčiji iskreno želi, da je njihovo gospodarstvo čim uspešnejše. Sprejeli bodo deklaracijo o poglobljenem sodelovanju med državama, Pahor pa pravi, da to ne bo tipska deklaracija, pač pa nekaj več.

Merklova je dejala, da Pahorja vidi kot zavezanega evropski ideji, hvaležna mu je za pogum, tudi pri reševanju problema s Hrvaško, a hkrati poudarila, da potrebujemo enotno Evropo. Tema pogovorov je bila evropska situacija, spregovorila sta o politični prihodnosti in prihodnosti evra. Po njenem prepričanju je treba vsem državam z Balkana, o katerih sta tudi govorila, omogočiti pot v Evropsko unijo (EU). Merklova je dejala, da je reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško model za reševanje ostalih problemov v regiji.

Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija zanesljiv partner na nemško-francoskem vlaku, je Merklova odgovorila, da brez dvoma je.

Dejala je, da vsi potrebujemo reforme, tako Slovenija kot Nemčija, čeprav so šle pri nas na referendum, in dodala, da je bilo tudi pri njih boleče, da so starostno mejo dvignili na 67 let, a je to zagotovo bolje kot pa obremenjevati mlade s prispevki.

Topel sprejem v središču Ljubljane

Kanclerko, oblečeno v živozelen suknjič in bež hlače, je na Prešernovem trgu z bučnim aplavzom pozdravila množica več deset ljudi, med katerimi so bili tudi številni turisti. S Pahorjem sta se nato sprehodila do Robbovega vodnjaka pred mestno hišo, medtem pa se je kanclerka rokovala tudi s skupino navdušenih izraelskih turistov.

Na poti po Ciril-Metodovem trgu je Merklova presenetila z ogledom vhoda v gostilno Sokol, kjer so stale narodne noše. Potem si je ogledala tudi ljubljansko stolnico in se sprehodila proti tržnici. Ustavila se je pri prodajalki suhega cvetja, ki je kanclerki poklonila manjši šopek. Pahor ga je sicer želel plačati, a ga je prodajalka raje podarila.

Po ogledu tržnice in še nekaj rokovanjih s presenečenimi mimoidočimi se je nemška kanclerka z uradnim avtomobilom odpravila na Ljubljanski grad, kjer jo je pričakal ljubljanski župan Zoran Janković. Visoka gostja se je nato vpisala v zlato mestno knjigo gostov.

Merklovo sprejela tudi Türk in Janša

Merklovo je nato sprejel predsednik države Danilo Türk. Pogovarjala sta se predvsem o pomenu reform v EU in posameznih članicah. Govorila sta tudi o krizi evra in ukrepih za stabiliziranje evroobmočja. Predsednik je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med državama na področju zelenih tehnologij. Dotaknila sta se tudi področja skupne zunanje politike EU, v okviru katere sta se strinjala glede prednostnega pomena Vzhodnega partnerstva in sodelovanja EU z Rusko federacijo.

Pred odhodom iz Ljubljane se je Merklova v rezidenci nemškega veleposlanika v Sloveniji sestala še s predsednikom opozicijske SDS Janezom Janšo. Dvojica po srečanju ni dajala izjav za medije. So pa iz SDS sporočili, da sta v približno 40-minutnem pogovoru razpravljala o situaciji v EU, Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Poudarek sta dala bodočemu sodelovanju med državama pri krepitvi medsebojnih odnosov in nastopih pri reševanju problemov v soseščini in območju evra. Na koncu sta še na kratko ocenila politično in predvolilno situacijo v obeh državah.

Janša in Merklova sta se srečala, saj sta nemška Krščansko-demokratska unija (CDU), ki jo vodi Merklova, in SDS vključeni v Evropsko ljudsko stranko, Merklova in Janša pa sodelujeta še iz časov, ko je Janša vodil slovensko vlado in bil skupaj z Merklovo tudi v triu predsedovanja EU.

Dvajsetletnico zgrešila za nekaj mesecev

Merklova v Slovenijo prihaja drugič. Prvič je Slovenijo obiskala leta 2007 ob uvedbi evra. Tokratni obisk je bil sprva načrtovan za 20. obletnico samostojne Slovenije, a sta strani termine nato uskladili šele za danes. Leta 2001 je sicer Slovenijo ob 10. obletnici samostojnosti obiskal njen predhodnik Gerhard Schröder.

Nemčija je za Slovenijo ključna država tako politično kot gospodarsko. Slovenija z Nemčijo ustvari okoli petino zunanje trgovine. Lani je blagovna menjava znašala približno 3,6 milijarde evrov v vsako smer. Nemčija je tudi ena največjih tujih vlagateljic v Sloveniji, nasploh pa so poslovne vezi med državama tesne še iz časov nekdanje Jugoslavije.