Foto: Barbara Barbič Obrežje Inšpektor Policijske uprave (PU) Novo mesto Bojan Tomc je za POP TV pojasnil, da so zaradi izredno dolgih čakalnih dob za prestop meje slovenski policisti v petek pozno zvečer prenehali preverjati vse potnike, preverjali so le še potnike tretjih držav, potnike iz držav EU pa le občasno. Dodal je še, da tehnična oprema slovenskih policistov deluje odlično, hrvaška pa "nekoliko počasneje, kar malo podaljšuje čas čakanja".

Tudi Branko Viher s PU Maribor je potrdil, da so zaradi dolgih čakalnih dob začasno prenehali preverjati vse potnike. Preverjali so jih tako le na hrvaški strani in če so pri kateremu zaznali nepravilnosti, so ga vrnili na slovensko stran meje. Na podlagi uredbe je mogoče izjeme pri pregledovanju uvesti v primeru hudih zastojev.

Preberite: Turistični delavci na Hrvaškem že na nogah zaradi zastojev

Zakaj potnike pregledujejo tudi Hrvati?

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa je za TV Slovenija pojasnil, zakaj se nadzoruje ljudi tudi na izstopu iz države. Kot pravi zato,  ker nadzorujejo "gibanje posameznih operativno zanimivih oseb, zato je pomembno, da jih morda prestrežemo tudi na izhodu iz države". Hrvaška še nima dostopa do schengenskega informacijskega sistema, zato morata potnike preverjati tako slovenska kot tudi hrvaška stran. Če pa bo do junija Hrvaška dobila dostop do sistema, bo nadzor potekal nekoliko lažje, meni Šefic.

O težavah bodo opozorili Evropsko komisijo

Foto: Anže Petkovšek azilni dom Logatec Slovenija bo Evropsko komisijo opozorila na nekatere težave, ki upočasnjujejo promet na schengenski meji. Težave so predvsem na hrvaški strani, spomniti pa nameravajo tudi na predloge, ki so jih dali že v času sprejemanja uredbe."Eden od naših predlogov je bil, da bi vsaj tiste, ki živijo ob meji, ki so dnevni migranti ali imajo dnevne dovolilnice, izvzeli iz tega režima. V to zdaj skušamo prepričati EU," je dodal Šefic.

V varnost je treba investirati

Državni sekretar je priznal, da je težko napovedovati, ali se bo Evropska komisija premislila in če, kdaj. Poudaril je, da bo v večjo varnost "treba nekaj investirati". Bo pa EU morala biti tudi življenjska in upoštevati tiste, ki delajo v praksi.

Ukrepe so sicer sprejeli notranji ministri držav članic EU. Šefic pa meni, da so potrebni. Ob tem pa spomnil na petkov teroristični napad v Stockholmu. "Varnostne razmere v Evropi so spremenjene. Tuji borci z vojnih žarišč, ki skušajo vstopiti v Evropo, izkoriščajo vse možne kanale. Nadzor meje je pomemben, ne smemo pa niti pozabiti namen schengna - preprečevanje organiziranega kriminala, tihotapljenja... S temi ukrepi to zagotavljamo. Je pa te ukrepe treba narediti življenjske."