Vlada je danes sprejela predlog zakona o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo, s katerim se bo prag za obdavčitev tovrstnih dobitkov zvišal s sedanjih 195,07 evra na 300 evrov. Kot novost je državni sekretar na ministrstvu za finance Žiga Lavrič po seji vlade poleg tega omenil še, da bo zakon zajel tudi obdavčitev dobitkov iz prirejanja iger na srečo prek interneta. Davek, ki še naprej ostaja prihodek občin, je dolžan plačati prireditelj klasične igre na srečo, in sicer v višini 15 odstotkov od vrednosti dobitka.

Za klasične igre na srečo po predlogu veljajo številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre, je naštel Lavrič. V obdavčitev so vključene vse klasične igre na srečo ne glede na način prirejanja, torej tudi tiste, ki se igrajo prek interneta.

Glede ureditve obdavčitve slednjih je Lavrič pojasnil, da bo vlada pripravila poseben pravilnik. Veljavni zakon o davkih občanov, v katerem je trenutno urejena obdavčitev tovrstnih dobitkov, je bil namreč sprejet že leta 1988, ko interneta še nismo poznali, in je zato zastarel.

Z zvišanjem praga obdavčitve se bo zmanjšalo število obdavčenih dobitkov, s čimer se zmanjšuje obseg administriranja ob odmeri davka. To velja tako za plačnika davka kot davčni organ, je pojasnil Lavrič.

S tem se bo obseg zbranih davkov od klasičnih iger na srečo sicer zmanjšal, vendar je zmanjšanje zanemarljivo, je ocenil Lavrič. Občine so imele lani iz tega naslova za 2,9 milijona evrov prihodkov, po novem naj bi bila številka nižja le za kakšnih 57.000 evrov.

Davek na dobitke pripada občini, v kateri ima davčni zavezanec stalno prebivališče, če gre za tujca, pa v tisti občini, v kateri ima sedež prireditelj igre na srečo.