“Mejni spor bi morali čim prej rešiti, ne pa ob njem nabirati političnih točk. Hrvaška naj vstopi v Evropsko unijo in Schengen, meja nam namreč povzroča samo gospodarsko škodo. Odnosi s sosedi pa so dobri,” so bili v ponedeljek skoraj enotni Bistričani, s katerimi smo se pogovarjali.

Manjka povezava z Reko
“Zadnja leta Ilirska Bistrica nazaduje ali stagnira, predvsem gospodarsko, saj so se pretrgale njene vezi z Reko. Ko bo meja padla in bomo dobili boljšo cestno infrastrukturo, bo za našo občino to velika priložnost, da se gospodarsko znova postavi na noge,” meni občinski svetnik Igor Štemberger (Zares), ki bo arbitražni sporazum podprl.

“Mi smo zaledje Reke in Opatije. Ta povezava nam z gospodarskega stališča manjka, toda politični, družbeni in kulturni odnosi z Opatijo, Matulji, Klano, Lovranom … so na lokalni ravni zelo dobri,” je ocenil Vojko Čeligoj (SLS), ilirskobistriški podžupan in svetnik. Arbitraže pa ne podpira zaradi Piranskega zaliva, ki je po njegovem slovenski.

Franco Juri, poslanec Zaresa, ki je v ponedeljek v Ilirski Bistrici odprl poslansko pisarno, računa, da bo arbitražni sporazum v Ilirski Bistrici dobil veliko podporo zaradi interesa tamkajšnjih ljudi za rešitev. “Arbitraža ni čarobna palica, je pa korekten način, zato boljše možnosti ne vidim,” je dejal.