Ljubljana in njena meglena jutra niso več tako tipična, kot je to veljalo včasih, ko so se sodeč po anekdotah Šiškarjev takorekoč pred vrati pošte ali banke med seboj spraševali, kje pa sploh je stavba. Goste ljubljanske megle - no podobno velja tudi za ostale slovenske kotline - je namreč po pojasnilih strokovnjakov z Agencije RS za okolje v primerjavi z 70. ali 80. leti prejšnjega stoletja manj.

Na vprašanje, koliko manj, je sicer v slovenskem prostoru praktično nemogoče odgovoriti. "Opazovanja na meteoroloških postajah Ljubljana, Novo mesto in Celje sicer res kažejo na veliko zmanjšanje števila dni z meglo, a so se skozi desetletja menjali opazovalci in urniki opazovanj, v Celju in Novem mestu pa tudi opazovalno mesto, zato je iz teh podatkov zelo težko sklepati na velikost spremembe," nam je pojasnil Gregor Vertačnik z oddelka za podnebne analize agencije za okolje.

Megla je po definiciji namreč vidnost pod 1.000 metri vsaj v eni od vodoravnih smeri, na primer proti severu, in ker je megla zlasti spomladi in poleti prisotna kvečjemu nekaj ur zjutraj, že sprememba urnika opazovanj vpliva na statistiko meglenih dni. Če na primer opazovalec začne z delom ob 7. uri, megla pa se razkadi ob 6. uri, ta ostane nezabeležena, je še dodal Vertačnik in nadaljeval, da se je v zadnjih desetletjih opazovalni urnik močno skrčil, zato je del upada števila meglenih dni zagotovo posledica spremembe urnika.

A del upada števila meglenih dni, ki so ga zaznali tudi drugod po svetu, gre pripisati zmanjšanemu onesnaženju zraka s higroskopnimi delci, na katerih se kondenzira odvečna voda para. Ti delci namreč delujejo kot nekakšni zarodki meglenih kapljic.

Majhen del sprememb pa gre po besedah sogovornika z oddelka za podnebne analize morda pripisati tudi podnebnim spremembam.

Strokovnjaki v svojih študijah sicer že dlje časa opozarjajo na povezavo megle in podnebnih sprememb. V odmevni študiji, ki jo je Robert Vautard leta 2009 s sodelavci objavil v Nature Geoscience, tako navajajo, da se je v zadnjih 30 letih v Evropi zmanjšala pojavnost megle, meglic in zamegljenosti v vseh letnih časih in razponih vidnosti od 0 do 8.000 metri. Do tega podatka so prišli s pomočjo statističnih podatkov več meteoroloških postaj po Evropi.

Upad megle avtorji znanstvenega članka pripisujejo trendu izboljšanju kakovosti zraka. S pomočjo statističnega povezovanja pa so v nadaljevanju izpeljali sklep, da bi zmanjševanje meglenih dni lahko prispevalo k približno od 10 do 20 odstotki nedavnega segrevanja Evrope in do približno 50 odstotkov segrevanja v vzhodni Evropi.