Projekt posodobitve železniškega omrežja, ki ga pripravlja država, je težak deset milijard
evrov, je po srečanju z vrhom Slovenskih železnic (SŽ) in sindikatom potrdil premier Janez
Janša. Ker teh sredstev država sama ne bo mogla zbrati, je še povedal, bo projekt, ki je
zapisan tudi v resoluciji 2007 do 2023, izveden v sodelovanju z evropskim strateškim partnerjem. Ta
bo izbran prek mednarodnega razpisa, transparentno in na podlagi strateških interesov Slovenije, je
še zagotovil Janša. Modernizacija Slovenskih železnic, kjer je položaj po Janševih besedah bistveno
boljši kot v preteklosti, je finančno najzahtevnejši projekt v prihodnosti slovenske države, stal
pa bo še enkrat toliko, kot bo Slovenija namenila za avtocestni križ.
Vlaki prihodnosti
Po neuradnih vesteh bo obnova drugega tira do Kopra stala dve milijardi evrov. Z
osmimi milijardami evrov bodo posodobili in dogradili peti in deseti železniški koridor. Za potnike
zanimiv pa je načrt nakupa vsaj 20 najsodobnejših vlakovnih kompozicij za doseganje visokih
hitrosti (do 200 kilometrov na uro). Vlaki naj bi bili opremljeni z brezžično infrastrukturo za
priklop na splet, klima, gostinska ponudba pa bo vključevala nacionalne jedi, trdi naš vir na
podlagi videnega projekta. Vlaki bodo vsako uro povezovali glavne lokacije po celotnem križu.
Udobni in hitri bodo tudi vlaki na primestnih progah proti Ljubljani: iz Gorenjske, Kamnika,
Zasavja, Dolejnske in Postojne. Projekt predvideva tudi rušenje starih in gradnjo novih sodobnih
postajališč. Ta naj bi bila odprta 24 ur na dan in bi bila bolj podobna sodobnim malim
nakupovalno-storitvenim centrom.
Bajuk cinca, Janša ne
Finančni minister Andrej Bajuk je po sestanku na SŽ na kratko povedal, da je "številke potrebno še preučiti in preveriti, saj gre res za kompleksno posodobitev železnice". Neuradno pa je slišati, da ni najbolj naklonjen nakupu novih vlakovnih kompozicij niti prenovi infrastrukture, saj gre za ogromno naložbo. Celotna je težka več, kot znaša letni proračun države. Na drugi strani naj bi Janša na mizi že imel ponudbo Deutche Bahn (DB). O tem, ali se država še pogovarja z DB in ali pogajanja tečejo še s kom, je premier dejal: "Teh pogovorov je več. Deutche Bahn je največji logist na svetu. Ne tečejo pa pogori v smeri, da bi bil kdo že izbran."
Pomisleki o naložbi
Naložba v železniško infrastrukturo v višini osem milijard evrov je odločno previsoka, pa meni poznavalec razmer v SŽ, ki je želel ostati neimenovan. Za prihodnjih sedem do osem let v infrastrukturo je po njegovem dovolj milijarda evrov. Ključno je, da SŽ povečajo prihodke iz naslova tovornega prometa. Splet na vlakih, ko je veliko voženj zelo kratkih, se mu zdi nepotreben. Povezovanje s strateškim partnerjem, kakršen je DB, ki letno ustvari 40 milijard evrov, pa je smiselno, še pravi. Opozarja pa, da ne v obliki lastniškega vstopa, ampak pogodbenega sodelovanja na eni strani med DB in na drugi med SŽ, Luko Koper in Intereuropo.