Po ministrovih besedah so vabila na sedeže sindikatov že poslali. Ob tem pa je zavrnil nekatere kritike iz sindikalnih vrst, da si je vlada vzela preveč časa. Sindikati pač stopnjujejo retoriko, ampak to je del pogajalskega procesa, je dejal in zagotovil, da so delali zalo hitro, vmes sta se večkrat sestali širša in ožja pogajalska skupina in pripravili več variantnih predlogov.

Kot je dejal, je cilj tako sindikatov kot vlade, da čim prej pridejo do stavkovnih sporazumov, in prepričan je, da bodo ta cilj dosegli ter da stavkovnega vala decembra ne bo, ker se bodo dogovorili.

Finančnega okvira, ki ga je vlada postavila za pogajanja, minister ni razkril. "Če bi izdal ta okvir, potem ta pogajanja niti niso potrebna," je dejal. Je pa izpostavil pomembnost upoštevanja relevantnih makroekonomskih in javno-finančnih okvirov ter zakona o fiskalnem pravilu.

K temu je vlada z izhodišči zavezala svojo pogajalsko skupino, od katere pričakuje tudi, da bo v pogajanjih s sindikati dosegla nekatere zaveze, ki bi v prihodnje olajšale oziroma sploh omogočile dialog o plačnem sistemu.

Kot izhaja iz izhodišč, si na vladni strani želijo, da bi bila s sklenitvijo stavkovnih sporazumov dokončno zaključena pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter da bi se za tem začeli usklajevati o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter zakona o javnih uslužbencih.

Stavkovni sporazumi bi tako omogočili umirjen dialog, brez groženj stavk, v katerem bi se posvetili problemom, ki so se v zadnjih desetih letih ob nenehnih stavkah in pogajanjih nakopičili znotraj sistema plač v javnem sektorju, je pojasnil Medved. Potrebne pa so po njegovih besedah tudi določene spremembe pri zakonu o javnih uslužbencih.

Tako šolski sindikat Sviz, kot 16 sindikatov, ki sodelujejo v okviru skupne koordinacije stavkovnih odborov pod vodstvom Jakoba Počivavška, so vnovično zaostritev stavkovnih aktivnosti napovedali za začetek decembra. Med drugim pričakujejo, da bo sedanja vlada pogajanja nadaljevala s točke, na kateri so bila spomladi prekinjena zaradi odstopa takratnega premierja Mira Cerarja.

"Teh pogajanj res ne začenjamo znova, nadaljujemo jih, seveda pa je vlada postavila svoje okvire, ... predvsem upoštevaje javno-finančni in makroekonomski okvir in seveda zakon o fiskalnem pravilu," je danes dejal Medved.

Finančni učinek zadnje vladne ponudbe je ob prekinitvi pogajanj spomladi znašal 306 milijonov evrov, realiziran naj bi bil postopno, in sicer v treh letih.

Ob tem pa ostaja še vprašanje nekaterih še veljavnih ukrepov. Aktualna vlada se tako želi ob povišanju plač dogovoriti tudi za trajen zamik izplačila napredovanj na 1. december tekočega leta ter podaljšanje ukrepa, ki se nanaša na izplačevanje delovne uspešnosti, ki se sicer izteče konec leta.

Izhodišča predvidevajo tudi, da bo vlada pooblastila pristojna ministrstva, da začnejo pogajanja o stavkovnih in drugih zahtevah iz njihove pristojnosti, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, po predhodni uskladitvi pogajalskih izhodišč v okviru posebne vladne pogajalske skupine.

V zvezi z zahtevo obeh sindikatov policistov, da bi delovna mesta in nazivi policistov morali biti višje vrednoteni od drugih primerljivih poklicnih skupin t. i. pooblaščenih uradnih oseb, pa vlada predlaga, da neodvisna institucija pripravi analizo primerljivosti teh delovnih mest. Policijska sindikata sta sicer stavko policistov odmrznila že v začetku tega meseca.

dezurni@zurnal24.si