"Posnetek je nastal dva dni nazaj v Vnanjih Goricah, Že nekaj časa hodi naokrog, menda naj bi bil star kaki dve leti, tako da ni tako majhen mladič. Videli so ga tudi na drugi strani vasi. Tukaj se ljudje sprehajajo, otrok gre tam s skirojem na igrišče, tam blizu otroci čakajo na šolski avtobus. Čisto normalno to ni, potem bi se lahko tudi v živalskem vrtu medvedi sprehajali izven kletk," nam je povedal avtor posnetka Frank Klemen. 

"Tudi zraven moje hiše je bil," nam je povedal tajnik Lovske družine Brezovica, ki pravi, da ni neobičajno, da se na njihovem terenu skoraj vsako leto pojavi kakšen medved, čeprav večjega strnjenega gozda ni, ampak so le manjše goščave. "Najbrž gre za dve leti starega medveda, ki ga je medvedka nagnala, saj ima na dve leti novega mladiča. Na Krimu nima miru, saj so tam večji medvedi," je še povedal. 

Tudi starešina Lovske družine Brezovica Andrej Puc je potrdil, da ne gre za nič novega. Kdor medveda sreča in se počuti ogroženega, naj pokliče 112, svetuje. Medved sicer ni lovna divjad, zato je za upravljanje z njim pristojen zavod za gozdove in ne lovci. 

"Medvedi z Menišije in Rakitne, kjer so redno prisotni, pogosto zaidejo tudi na Barje, tudi volk z ovratnico je prišel, več tednov je bil tukaj, pa ga ni nihče opazil," nam je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove 

Medveda odstrelijo le, če je konflikten

"Odstrel se odredi, če je medved konflikten. To pomeni, da bi redno prihajal v bližino naselij ali če bi se zaznalo, da nima strahu pred človekom, če na primer ne bi zbežal, če bi zaploskali na manjši razdalji," je pojasnil Černe. 

V zvezi z medvedom je izpostavil tri ključne preventivne točke: pse na vrvice, v bližini nepreglednih goščav poskrbite, da boste  slišni, v primeru srečanja pa se umaknite brez sunkovitih gibov. Praviloma sicer medved pobegne, preden ga vidimo. 

"Bodimo slišni, sploh v nepreglednih goščah, kjer bi podnevi lahko počival medved. To ne pomeni, da povzročajmo hrup, ampak naj listje šumi, lahko zažvižgamo," svetuje Černe. 

Ključna preventiva: medvedi v naseljih ne smejo najti hrane

Ključno pa je preprečiti, da bi medvedi v naseljih našli hrano. "Medved v naselja ne hodi kar tako, ampak zato, ker tam najde hrano, to so lahko smeti, kompostniki ali odvržena mrhovina, na primer drobovje zaklane ovce. Zelo pomembno je zato, da se jim nevede ne 'nastavlja' hrana. V projektu Life Dinalp bear razvijajo medovarne zabojnike za smeti in kompostnike, tako da če medved že pride v naselje, za to ne bi bil nagrajen s hrano. Medvedi imajo velik teritorij, ki ga prečesavajo in iščejo hrano, točke, kjer jo najdejo, pa si dobro zapomnijo in se tja vračajo,« opozarja Černe. 

Medveda k človeku pogosto pripelje pes

"Psi morajo biti na vrvici, še posebej na območju medveda. Kadar pride do kontakta človeka z medvedom, je pogosto vpleten pes. Pes vznemiri medveda, ki se zažene za njim, pes pa se zateče k lastniku in tako pride do kontakta. Medved se sicer človeka zelo boji," pravi Černe. 

Kontaktov z medvedom v okolici Ljubljane v zadnjih letih ni bilo, praviloma se od eden do trije na leto zgodijo na osrednjem območju medveda, to je Kočevska in Notranjska. "Ti primeri so velika naključja in vedno gre za primere, ko se je medved tako prestrašil, da se je branil. Tako je na primer jamar medveda prestrašil v njegovem brlogu ali pa so lovci zvečer na poti proti opazovalnici, ko so bili tiho, da ne bi preplašili divjadi, v goščavi presenetili medveda. Medved človeka nikoli ne zasleduje," razlaga Černe. 

Več informacij, kako ravnati na območju, kjer živi medved, lahko najdete v brošuri na tej povezavi. 

dezurni@zurnal24.si