Portorož. "Uhati klobučnjaki praviloma ne prenesejo tempereture vode, višje od 20 stopinj, tako jih do konca meseca v morju pri nas več ne bo. Sicer pa stik z njimi, za razliko od zloglasnih mesečink, ni posebej neprijeten in tudi nevaren ne," razlaga biologinja Alenka Malej.

Meduza je v okoli 95 odstotkih sestavljena iz vode, le malo plenilcev preži nanjo – jedo jo želve in nekatere velike ribe. Meduze so sicer slabi plavalci, v našem morju tok najpogosteje prinese uhate klobučnjake (te smo opazili te dni tudi sami), velike klobučnjake, ki dosežejo celo premer 56 centimetrov, zloglasne mesečinke ter morske cvetače, ki v sebi nosijo male rastlinice. »Če se posebej prilagojene, prenesejo meduze tudi višje temperature, to velja na primer za mljetsko jezero, kjer so navzoče čez vse leto,« dodaja Malejeva.

Množično od leta 1970 naprej
Raziskave so pokazale, da smo bili doslej priča dvema masovnima pojavoma meduz, in sicer med letom 1875 do 1920 ter od leta 1970 dlje. Periodičnost njihovega pojavljanja je bila sprva od osem do 12 let, zdaj pa biologi ugotavljajo, da se pojavljajo pogosteje, na osem let in vse več jih je. To naj bi bila posledica klimatskih sprememb. Meduza, če ji pogoji ustrezajo, živi do dve leti.

Kaj izdelujejo iz njih
»Japonski podjetnik Fukuda Kaneo je razvil že okoli 20 izdelkov iz meduz, in na trg poslal slaščice, pijače, solate in drugo.... Tudi v Madridu v eni vrhunskih katalonskih restavracij ponujajo juho iz meduz. Sama sem sicer jedla v Avstraliji iz njih pripravljeno solato. No, zdelo se mi je nekako tako, kot bi žvečila morsko zvečilko,« še pove Malejeva.

Nekatere smrtno nevarne
Največje meduze, ki jih sicer v našem morju ni, tehtajo tudi do 400 kilogramov. V Avstraliji obstajajo meduze, ki so nevarne tudi za človeka, saj ga njihov strup usmrti. "Vsako leto je zaradi »bližnjega srečanja« z meduzo tam tudi kakšna smrtna žrtev, čeprav njihovo gibanje skrbno spremljajo in kopalce opozarjajo, če se pojavijo," je še razložila biologinja z morske biološke postaje Piran.