Foto: Boštjan Tacol kolumnist 15.09.2009, Sergeja Hadner Hvala, komentar, kolumna, portret, foto: Bo Težave pacientov so podobne kot zadnja leta, pravijo zastopniki pacientovih pravic. V ospredju so predolge čakalne dobe, neenakopravna obravnava pacientov, neupravičena doplačila, prepočasna diagnostika, zamude in vedno znova – nekorekten odnos zdravstvenega osebja do bolnikov. V nekaterih zdravstvenih čakalnicah še vedno – čeprav smo naročeni za točno določeno uro – čakamo več ur. Zdravstveni domovi, ambulante in bolnišnice s predolgimi čakalnimi dobami iskanje izvajalca, ki bo pacienta lahko sprejel prej, še vedno prepuščajo bolnikom, čeprav bi jim morali sami predlagati, na koga naj se obrnejo. Zastopniki pacientovih pravic poročila pišejo že šesto leto, ministrstvo pa jih pregleda in pripravi nacionalno poročilo. Črke na papirju ostajajo, sprememb in izboljšav ni. Večni izgovor je pomanjkanje denarja za zdravstvo, v zvezi s tem premalo zdravnikov in zato pomanjkanje časa za paciente.

Potuha

Zastopniki pacientovih pravic večino pritožb rešijo neformalno. To je dobro za bolnike, ki tako le pridejo do potrebnega zdravljenja – ali pa od pritožbe odstopijo, ker se zdravnik z njimi prijazno pogovori, kar bi sicer lahko naredil že v svoji ambulanti. Velikokrat pa je tovrsten način reševanja le potuha za težave v odnosu pacient-zdravnik. Morda bi bilo kdaj bolje s prstom pokazati na kršitelje, ne le govoriti o njih. Podobno, kot bi morali narediti zdravniki, ki govorijo o korupciji, na koruptivne kolege pa si ne upajo pokazati s prstom.