Kazenska ovadba. Nekdanji predsednik vlade in šef opozicijske Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša je kazensko ovadil ormoškega okrajnega sodnika.
Po njegovi oceni je ta z nevestnim in malomarnim delom onemogočil sojenje policistu Zlatku Gomilšku, ki naj bi leta 2006 na spletnem forumu grozil Janši, ki je takrat vodil vlado. Gomilšek je to sicer zanikal, toda tožilci so ga zaradi ogrožanja Janševega življenja in varnosti že avgusta 2006 obtožili, primer pa je zastaral.
2006. Iz statistike vrhovnega sodišča izhaja, da so leto na Okrajnem sodišču v Ormožu končali s 44 nerešenimi kazenskimi zadevami in 15 primeri, ki ji niso rešili v letu in pol.
2009. V obdobju, ko je zastaral primer Gomilšek, so imeli na sodišču 75 nerešenih kazenskih zadev. Sodeč po seznamu zaposlenih sodnikov pa na vseh treh oddelkih sodišča delajo štirje sodniki.
“Lahko potrdim le, da smo vložili kazensko ovadbo zoper neznanega sodnika, ki mu je bila v reševanje dodeljena kazenska zadeva zoper Zlatka Gomilška in zoper predsednika Okrajnega sodišča v Ormožu,” je odgovoril odvetnik Franci Matoz, prek katerega je Janša ovadbo posredoval vrhovnim državnim tožilcem. Po naših informacijah je primer obravnaval kar predsednik sodišča Janko Keček, ki menda že 16 let vodi ormoško sodišče.
“Zoper obdolženega je bilo treba ustaviti postopek zaradi relativnega zastaranja, do katerega je prišlo 22. junija 2009,” izhaja iz sklepa o ustavitvi pregona zoper Gomilška. Toda ormoško sodišče je postopek s sklepom ustavilo šele konec lanskega leta, torej skoraj leto in pol zatem, Janša pa je sklep prejel šele pred dnevi.
Kriva je bolezen, toda ...
Keček je razložil, da je Gomilškov pregon zastaral zaradi “devet mesecev trajajoče bolniške odsotnosti kazenskega sodnika”, sicer po njegovem mnenju zadeva zagotovo ne bi zastarala. Da pa je ta kazenski sodnik prav Keček, gre razbrati iz nadaljevanja njegovega pojasnila, v katerem je navedel, da je moral reševanje službenih zadev zaradi bolezni odložiti od začetka marca do konca novembra 2009.
“Od 1. decembra do konca julija lani pa sem delal štiri ure na dan,” je za konec pojasnil Keček. Tik pred vrnitvijo z bolniškega dopusta in pet mesecev po zastaranju primera ga je vrhovno sodišče sicer nagradilo z medaljo za življenjsko delo, saj “da od leta 1981 nadvse uspešno vodi sodišča in spada med nadvse učinkovite sodnike”.
Keček ni odgovoril na naše vprašanje, zakaj je sklep o zastaranju izdal leto in pol po zastaranju in zakaj ga je sklep iz Ormoža na Janšev naslov potoval skoraj pol leta.
Višje sodišče že bere spis
Keček prav tako ni povedal, zakaj kot vodja sodišča primera ni predodelil kolegom na sodišču. Sodni red predsedniku sodišča to namreč nalaga, kadar sodnik zaradi daljše odsotnosti ali preobremenjenosti ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev.
Neuradno pa to že preverjajo mariborski višji sodniki, ki jim je moral Keček posredovati zastarani spis, saj je to odredil šef vrhovnega sodišča Branko Masleša. “Predsednik je predsednika Višjega sodišča v Mariboru, ki je pristojen za nadzor nad Okrajnim sodiščem v Ormožu, zaprosil za oceno, ali obstajajo razlogi za službeni nadzor sodnikovega dela in morebitno ukrepanje,” so pojasnili na vrhovnem sodišču.