Pogrešani. Že skoraj vsak dan zasledimo obvestilo o pogrešani osebi, tudi po podatkih policije število teh vztrajno narašča. Tako je bilo leta 2000 pogrešanih 350, lani pa že kar 900 ljudi, kar je več kot dva na dan.
Kot razlagajo na policiji, se v večini primerov ljudje po dveh, treh dneh vrnejo sami, otroke in mladostnike po navadi policija ali starši najdejo še isti dan, okoli 15 odstotkov ljudi pa najdejo mrtvih. "Ali naredijo samomor ali so omagali, opešali ali doživeli nesrečo. V okoli odstotku primerov pa gre za žrtve različnih kaznivih dejanj," o najbolj črnem scenariju pravijo na policiji.
Ne zmorejo in zbežijo
Razlogi za odhod so pri starejših navadno zdravstveni (demenca, bolezen), lahko gre za nesrečo, nekateri pa pobegnejo zaradi finančnih in drugih težav, izpostavljajo na policiji. "Za odhod od doma imajo ljudje vedno neki zanje pomemben razlog, ki jim ga ni uspelo rešiti v družinskem okolju," razlaga klinični psiholog Robert Trunkl. "Največkrat so to skrajno neugodne družinske razmere, partnerske težave in ločitveni postopki. Ne zmorejo toliko pozitivne energije, da bi težave reševali, ampak preprosto bežijo in na koncu zbežijo. Taki bi vsekakor potrebovali psihološko pomoč," dodaja.
Ni zaupanja do staršev
Odraslih je med pogrešanimi največ, sledijo pobegi iz vzgojno-varstvenih zavodov, najmanj, a še vedno v povprečju več kot sto na leto pa je otrok in mladostnikov, ki zbežijo od doma. Na policiji kot najpogostejše razloge navajajo težave v šoli in nasilje v družini, nekateri pa želijo raziskovati. "Verjetno nimajo prav veliko povezave s starši, jim ne zaupajo, njihove zveze so že prej bolj krhke, ni kaj dosti zaupanja," pravi Peter Umek, profesor kriminalistične psihologije. "Pojavi se strah pred kaznijo, ki so jo lahko že doživeli, drugo je lahko maščevanje, tretje pa znak, da se želijo v nekem smislu osamosvojiti, da imajo staršev dovolj, ker jih preveč držijo. Globljih psiholoških razlogov pa je več, a gre za dejanje, ki ima predhodno zgodovino," dodaja.
Umek meni, da za to niti ni toliko kriv vpliv sodobne družbe. "Mladostniki so vedno odhajali. So pa današnji mobilnejši, kar ni v vsakem primeru slabo, in tudi čez mejo je danes veliko lažje priti," spomni na primer 17-letnika, ki se je pred dnevi javil iz Francije.
Izmed pogrešanih v zadnjem mesecu še vedno niso našli 57-letnega Alojza Denše iz Domanjševcev ob madžarski meji, ki je izginil pred dobrim tednom, in 31-letnega Davida Reka, ki ga pogrešajo od zadnjega decembra. Kot pravi policija, se iskanje ne zaključi, dokler se pogrešani ne najde, "se pa z oddaljevanjem časa in povečevanjem obsega preverjenih podatkov intenzivnost iskanja realno zmanjšuje".