Zdravljica, En hribček bom kupil, Kolkor kapljic, tolko let, Pijemo ga radi, Vse manj je dobrih gostiln - vsak narod ima pivske pesmi in naš ni izjema. Razen s himno. V porabi alkohola tudi nismo izjemni, smo pa blizu: prvaki so Čehi s 14,26 litra čistega alkohola na prebivalca, Slovenci ga popijemo 12,11 litra. Večji potrošniki smo moški z 18,68 litra, žensko potrošnjo so na svetovni zdravstveni organizaciji ovrednotili na 5,67 litra.
Alkohol vse prevečkrat botruje tudi tragedijam na cestah. Po podatkih, ki smo jih dobili z generalne policijske uprave, so lani opiti vozniki povzročili 1577 nesreč, od tega se jih je 16 končalo s smrtjo. Izstopata dve regiji oziroma območji policijskih uprav, kranjska s petimi smrtnim žrtvami in celjska s štirimi, sledita ljubljanska (3) in mariborska (2). Policisti so lani opravili 439.079 alkotestov, od katerih je bilo 13.256 pozitivnih, 331 je bilo odklonjenih, odredili so tudi 1.377 strokovnih pregledov na droge: 241 je bilo pozitivnih, 721 odklonjenih. Pod vplivom mamil se je lani pripetilo 89 nesreč, deset ljudi je umrlo.
Do 8. marca letos se je zaradi alkohola zgodilo 210 prometnih nesreč, dve z najbolj tragičnim izidom, ena na področju kranjske policijske uprave in druga mariborske. Policisti ves čas opozarjajo, da alkohol ubija, največkrat nedolžne, kar vozniki slišijo, vendar ne poslušajo in ne ponotranjijo.
Mokra kultura
In zakaj Slovenci toliko pijemo? Barbara Karoli, spec. integrativne psihoterapije (na fotografiji), ki deluje v okviru spletnega mesta mojpsihoterapevt.si in je poklicno pot začela na Enoti za zdravljenje odvisnosti na Psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer je kot skupinska terapevtka uporabnikom pomagala v programu zdravljenja, pravi: "V Sloveniji vlada t. i. mokra kultura, kar pomeni, da je pitje alkohola v družbi zelo pogosto, hkrati pa so pogoste tudi škodljive posledice pitja. Že od otroštva smo navajeni, da je alkohol vsakodnevno prisoten. Poleg kulture pitja, ki predstavlja okoljski dejavnik, pa ljudi v zlorabo alkohola običajno pahne predvsem njihova življenjska zgodba. V ozadju so običajno nerazrešene stiske, težave v medosebnih odnosih ter nepredelane travme."
Po njenih besedah so udeleženci skupinskega zdravljenja v preteklosti običajno podcenjevali učinke alkohola in njegovega vpliva na telo in možgane. Čut za odgovornost in sposobnost predvidevanja sta bila okrnjena, precenjevali pa so svoje sposobnosti, ko so vinjeni sedeli za volanom: "Nekateri so menili, da pijani vozijo celo bolje kot trezni. Pogosto je bilo slišati pripombe, kot so, Meni se pa nesreča že ne more zgoditi. Obvladam avto tudi, če sem pijan. Osredotočali so se predvsem na to, kako piti in v primeru, da jih ustavi policija, ne napihati."
Svoje odvisnosti se niti niso zavedali, oziroma so jo potiskali na stran in jo potlačili. "Strokovno pomoč poiščejo šele, ko dobijo ultimat s strani zdravnika ali sodišča," nadaljuje Karolijeva in opozori na pomembnost vključitve v program zdravljenja. "Posameznik mora najprej skozi proces streznitve ter premagati abstinenčno krizo, ki predstavlja internistični zaplet. Šele po stabilizaciji je sposoben sodelovati v psihoterapevtskem procesu, običajno se priporoča predvsem skupinska terapija in socioterapevtske intervence. Psihoterapija je ključen dejavnik, ki posamezniku pomaga ostati trezen. Potrebno je namreč predelati travme in težave, ki so vodile v zlorabo alkohola. Brez psihoterapevtske pomoči se lahko posameznik hitro vrne nazaj v brezno alkoholizma, ali pa trezen trpi in se poslužuje kakšne drugačne forme pobega. Razlogi za alkoholizem s samo streznitvijo ne izginejo, s pomočjo psihoterapevta pa se jih lahko predela."
Poudarja tudi pomen preventive, kakršne so iniciative 0,0 Šofer – Trezna odločitev, Heroji furajo v pižamah, projekt SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), različne reklame na televiziji. "Dobro bi bilo še bolj sistematsko osveščati tudi otroke in mladostnike. Širiti in razvijati bi bilo potrebno programe v okviru srednjih šol in gimnazij, v okviru katerih bi že mladi razvili svoj čut za odgovorno vedenje. Potrebna je sprememba celotne kulture in načina razmišljanja Slovencev. Za tak podvig je nujno, da se vztrajno pogovarjamo o tej tematiki. Pogovor pa zahteva čas in predanost."
Jaz mislim, da bi morali vpeljati 0,2 promila oz po novi metodologiji 0,1. Uklonitveni zapor za 30dni za vse nad …
Trezni so nevarnejši v prometu, saj povzročijo 2/3 prometnih nesreč s smrtnim izidom!
1,8 pa res ni neka doza,na dolenjskem je to že v zraku