Kako to, da ste bili na tem poletu z balonom?
Polet sem nama s fantom za deseto obletnico kupila pred tremi leti pri ljubljanskem turističnoinformacijskem centru. Prvič sva se prijavila lani, a je bil let odpovedan. Potem sva na to malo pozabila in znova želela poleteti minuli četrtek, a so polet na zbirnem mestu zaradi vetra odpovedali. Tokrat ga niso, a bilo je očitno, da mencajo. Že samo na vkrcanje na avtobus smo čakali kakih deset minut, takrat so se verjetno dogovarjali. Na koncu so se odločili, da poletimo s Koseškega bajerja proti Barju.

Je pred poletom kdo od organizatorjev izrazil pomisleke?
Ne. Potniki smo jim zaupali, tudi jaz popolnoma.

Kakšno je bilo vreme prejšnji četrtek v primerjavi z včerajšnjim?
Zelo podobno. Doma imam vremensko postajo in prejšnji četrtek sem po vrnitvi z odpovedanega poleta pogledala, pa je kazala na dež. Tokrat sem jo pogledala pred poletom – in prav tako je kazala na dež. Zdelo se mi je zanimivo, češ, ali bodo tudi danes odpovedali.

In polet se je začel normalno?
Zelo lepo. Imam nekoliko strahu pred višino, a me ni bilo strah; vzgon, ko se dvigaš, je čudovit. Vreme je bilo čisto lepo, kot običajno malo megličasto; tako je včasih od onesnaženja nad Barjem. To se vidi tudi po fotografijah, bilo je prekrasno. Kar naenkrat pa je postalo črno, od zahoda.

Koliko časa ste leteli, ko se je zgodila nesreča?
Zbrali smo se ob 5.45, do kake 6. ure pa je trajalo, da so se odločili za polet; ocenjujem, da smo poleteli ob kakih pol sedmih ali sedmih. V zraku nismo bili več kot uro, kvečjemu manj.

So vam že pred poletom dali kaka navodila?
Ne. Ko smo se začeli spuščati, sta pilot in kopilot rekla, naj gledamo proti njima, da moramo počepniti in se prijeti modrih ročajev; delovala sta zelo pomirjujoče.

Pa ste se za pristanek odločili zaradi razmer ali bi takrat pristali v vsakem primeru?
Ne vem, nič niso rekli, morda tudi zato, da bi se izognili paniki. Drugi balon je šel dol pred nami, verjetno še v pravem trenutku.

Je bila pred pristankom panika?
Ne, tišina.

Kaj se je med pristankom dogajalo s košaro in balonom?
Pristajali smo, kot bi bili na letalu. Balon bi moral pristajati navpično, ampak počasi, mi pa smo pristajali kot z letalom brez koles. Nato smo prvič udarili ob tla; takrat je pet potnikov padlo ven, med njimi je bil tudi moj fant Miran. Košara je šla prek teh ljudi, čez njega, mogoče čez vse, ne vem. Nas pa je potegnilo nazaj v zrak; ko sem gledala dol, sem si mislila – ti ljudje so vsi mrtvi. Ko smo se spet dvignili, je pilot znova dejal, naj se primemo, nato pa smo že poleteli v drevo in na koncu na travnik, kjer smo se ustavili. Sopotnik, s katerim sva bila skupaj na urgenci, je dejal, da je od prvega trka gledal gor, kaj se dogaja z balonom. Menda se je ta vžgal ob trku z drevesom, toda ne vem – košara, balon ali kaj drugega. Ko smo prileteli na tla, sem slišala samo: “Vsi ven iz košare.” Mi trije smo bili v prekatu z dvema Italijanoma.

Kje v košari ste stali?
Košara za 32 ljudi je razdeljena na osem prekatov; vsak naj bi sprejel od tri do štiri ljudi. Ne morem sicer trditi, a zdi se mi, da naš prekat ni bil namenjen za štiri ljudi. Domnevam, da je Miran zato padel ven, a tega ne morem trditi. Smo pa sedeli v delu košare, ki je bil očitno najmanj na udaru ognja – v spodnjem levem delu, kot sem pozneje videla na fotografijah na spletu.

Je košara gorela, ko ste skočili ven?
Da, desni del, nasproti tistega, kjer smo bili mi. Malo sem pomagala gospodu, ki je gorel, da se je povaljal po travi; ena ženska je bila še notri, ampak v tisti ogenj nisem mogla skočiti. Neki fant je šel z očetom do potoka, da sta mu hladila opečene noge, sam je bil opečen po obrazu. Eden od sopoškodovancev je šel menda do kopilota, ki je bil prav tako hudo poškodovan, a mu je ta dejal, naj gre najprej pogledat preostale. Nisem vedala, ali naj ostanem ali naj iščem Mirana. Poklicala sem reševalce, pomagal pa mi je gospod, ki se je v tistem trenutku naključno znašel tam, da jih je po telefonu usmeril. Medtem me je že klical Miran, kar me je vsaj malo pomirilo, pa tudi reševalci so bili zelo hitro pri njem. Za naju se je izteklo srečno.

Zvenite zelo zbrani po tako hudi nesreči, kako se počutite?
Še zdaj ne morem dojeti. Verjetno bo prišlo za mano, a imela sem neverjetno srečo, zelo sem hvaležna. Ko pomisliš, s kakšnim veseljem smo se odpravljali, fotografirali, snemali, kako polnijo balon ... No, štirje izmed teh ljudi so zdaj mrtvi.