Dežela kozolcev, ki so jo odprli pred pol leta, je imela do zdaj uradno 20 tisoč obiskovalcev, številni pa so si jo ogledovali že med nastajanjem, ko so vanjo selili kozolce in jih obnavljali. "Obisk je presegel vsa naša pričakovanja. Izkazalo se je, da ima Dežela kozolcev izjemen potencial, postala je generator turističnega razvoja Mirnske doline," pravi župan Rupet Gole.

Prvi na svetu

Inovativni projekt Občine Šentrupert je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. V pol leta je po besedah Urše Repše, direktorice Dežele kozolcev, ta postala prostor dogajanja in izobraževanja: "Gostili smo sedem poročnih obredov, pri katerih svatje sedijo na balah sena, ob dnevu odprtih vrat nas je v enem dnevu obiskalo 3.500 ljudi, imeli smo zeliščarski dan in prvi festival marmelade."

Trenutno razmišljajo, da bi Simončičev toplar, ki velja za največji in najlepši kozolec v Sloveniji, dobil kopijo na način, kot so gradili naši predniki. "Šli bi v gozd, odbrali drevo, ga ob pravem času posekali in spravili na mesto, kjer bi ga obtesali. Proces bi bil gotovo zanimiv tudi za obiskovalce," pojasnjuje Gole.

Posebno pozornost namenjajo izobraževanju otrok, saj so prepričani, da bodo tako ti pozneje postali ali strokovnjaki ali pa občutljivi kupci, ki bodo znali ločiti umetni material od lesa.

Nacionalni simbol

"Želimo, da bi Slovenija v kozolcu našla svoj nacionalni simbol, tako kot je rekel nekdo z avstrijskega veleposlaništva: Slovenci bi morali imeti kozolec na evrskem kovancu," navaja Gole in dodaja: "Slovenija je že prepoznala, da je les njena prihodnost, kozolec pa je tisto, kar dokazuje, da smo že vse to imeli in da imamo znanja gospodarjenja z lesom."