Mesec maj je tradicionalno posvečen opozarjanju na večjo varnost kolesarjev, kar Agencija za varnost prometa izvaja v sodelovanju s Policijo. Poostren nadzor nad kršitvami kolesarjev in kršitvami drugih udeležencev do kolesarjev tako pričakujte do 30. maja, v času trajanja nacionalne preventivne akcije za večjo varnost kolesarjev.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so bili po trenutno veljavnih začasnih podatkih kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah, 145 so jih povzročili sami, najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti. Narašča število kršitev uporabe mobilnega telefona, ki jih je bilo letos že za 17 %. Zaskrbljujoča je visoka povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki pri kolesarjih letos znaša kar 1,61 promila, 82 % prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni, se je končalo s telesno poškodbo. 89 % vseh prometnih nesreč z udeležbo kolesarja je letos zabeleženih v naselju, 5-letno povprečje pa znaša 85 %.
V letošnjem letu do konca aprila smrtnih žrtev med kolesarji ne beležimo, delež umrlih kolesarjev v obdobju zadnjih 5 let znaša 10 % od vseh preminulih v prometnih nesrečah. V zadnjem 5-letnem obdobju je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to kar v 55 %.
Kolesarjenje je v vzponu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v naseljih, kot tudi drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki sodijo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, narašča tudi njihova ogroženost. Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namreč velikokrat spregledajo, kar lahko vodi v nastanek prometne nesreče in hude poškodb.
Kolesarji sodijo med bolj ranljive skupine udeležencev v prometu, zato Agencija za varnost prometa pripravlja različne aktivnosti na področju preventive in skupaj s Policijo kolesarje ter vse voznike poziva k upoštevanju cestno-prometnih pravil in odgovornemu vedenju v prometu.
Skoraj dve tretjini prometnih nesreč povzročili kolesarji sami
V prvih štirih mesecih letošnjega leta (1. 1.- 30. 4. 2021) so bili po trenutno veljavnih začasnih podatkih kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah, kar je 4 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju (238 prometnih nesreč). Smrtnih žrtev letos do konca aprila ni bilo, lani v enakem obdobju sta v prometnih nesrečah umrla dva kolesarja.
Ena oseba več je bila hudo telesno poškodovana (letos 44, lani 43), enako število je bilo lažje telesno poškodovanih (165 letos in lani). Od vseh 247 prometnih nesreč so jih kolesarji sami povzročili 145 oziroma slabi dve tretjini (58 %). Od 44 hudo telesno poškodovanih jih je skoraj tri četrtine (32 kolesarjev, oziroma 72 %) samih povzročilo prometno nesrečo.
Od 247 prometnih nesreč z udeležbo kolesarja jih največ, kar 68, beležijo zaradi izsiljevanja prednosti. Neprilagojena hitrost je bila vzrok za 67 prometnih nesreč, nepravilna stran/smer pa za 43. Pri prometnih nesrečah, kjer je bila posledica huda telesna poškodba kolesarja, je prevladujoč vzrok neprilagojena hitrost. V zadnjem 5-letnem obdobju je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to kar v 55 %.
Tudi pri prometnih nesrečah, kjer je bil povzročitelj kolesar, kot vzrok prevladuje neprilagojena hitrost, saj je bilo takšnih kar 58 od 145 prometnih nesreč. To pomeni, da kolesarji v teh primerih niso vozili nad določeno omejitvijo, ampak da hitrosti vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, razmeram v prometu, vremenu ali cestišču.
V letošnjem letu je bilo med hudo telesno poškodovanimi največ starih 65 let in več (13 kolesarjev), sledita starostni skupini od 45-54 in 55-64 (v vsaki po 9 kolesarjev). Med hudo poškodovanimi so bili letos tudi 3 kolesarji v starosti do 17. leta, le eden je bil povzročitelj, vsi pa so imeli zakonsko predpisano zaščitno čelado.
Lažje telesno poškodovanih je bilo 21 mladoletnih kolesarjev, v kar 15 primerih so bili tudi povzročitelji, zaščitno čelado so nosili v le 14 od 21 primerih.
Med kolesarji naraščajo kršitve cestnoprometnih predpisov, tudi s področja uporabe mobilnega telefona
Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov je nujen, saj pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu. Policisti so v obdobju 2018 – 2020 pri kolesarjih ugotovili največ kršitev pri nepravilni strani oz. smeri vožnje (23 %), vožnji pod vplivom alkohola (16 %), uporabi mobilnega telefona (14 %) ter neuporabe luči (13 %).
Posebna opozorila kolesarjem so namenjena zaradi uporabe mobilnega telefona in slušalk, kar med kolesarjenjem ni dovoljeno in pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Delež kršitev cestnoprometnih predpisov s področja uporabe telefona pri kolesarjih narašča in je v lanskem in letošnjem letu znašal že skoraj petino (17 %) od vseh kršitev, pred štirimi leti pa dobrih 7 %:
- 2017 - 6.381 vseh kršitev CPP od tega 458 (7 %) s področja uporabe telefona,
- 2018 - 5.296 vseh kršitev CPP od tega 583 (11 %) s področja uporabe telefona,
- 2019 - 6.187 vseh kršitev CPP od tega 807 (13 %) s področja uporabe telefona,
- 2020 - 7.582 vseh kršitev CPP od tega 1.291 (17 %) s področja uporabe telefona,
- Do 11. 5. 2021 - 1.355 vseh kršitev CPP od tega 231 (17 %) s področja uporabe telefona.
Vsaka policijska uprava bo do 30. maja izvedla poostren nadzor, prav tako bodo posamezne policijske enote izvedle krajše poostrene nadzore, kjer bodo pozornost usmerili na kršitve kolesarjev in na kršitve drugih udeležencev do kolesarjev: vožnja kolesarjev v napačno smer, upoštevanje prometne signalizacije (predvsem upoštevanje rdeče luči na semaforju), psihofizično stanje kolesarjev, prevoz otrok na kolesu in uporaba kolesarskih čelad, vožnja po pločnikih, nepravilna prehitevanja kolesarjev ter neupoštevanje pravil o prednosti.
Visoka povprečna stopnja alkoholiziranosti zaskrbljujoča
Od 145 kolesarjev, ki so bili sami povzročitelji prometnih nesreč, je bila petina - 28 kolesarjev - letos pod vplivom alkohola. Zelo zaskrbljujoča je pri teh kolesarjih povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki je znašala kar 1,61 promila (g alkohola/kg krvi). Kar 82 % teh nesreč se je končalo s poškodbami, 4 so bili hudo, 20 pa lažje telesno poškodovanih. Agencija za varnost prometa in Policija zato znova opozarjata, da alkohol ne sodi v promet in da se zaznave okolice za varno udeležbo v prometu spremenijo že po prvem popitem kozarcu.
Zaščitna kolesarska čelada lahko ublaži posledice poškodbe glave od 40 do 70 %
Ker so poškodbe glave ene pogostejših poškodb v prometnih nesrečah, se priporoča uporaba kolesarske čelade za vse kolesarje. Letos 22 od 44 hudo telesno poškodovanih kolesarjev in 100 od 165 lažje poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči ni uporabljalo zaščitne čelade. V obdobju 2016-2020 je delež neuporabe čelade med umrlimi kolesarji znašal kar 59 %, med hudo poškodovanimi 54 % in med lažje poškodovanimi 50 %.
V prometu odločajo stotinke sekunde, dovolj je že trenutek nepazljivosti in življenje se lahko za vselej korenito spremeni. Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta: »Kolesarji, na cestah bodite kar najbolj pozorni, saj je za nastanek nesreče dovolj majhna napaka. Ne uporabljajte mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, ne vozite pod vplivom alkohola, vozite zmerno in hitrost prilagodite razmeram v prometu. Na pot se podajte strpno in z zavedanjem, da smo za varnost v prometu soodgovorni vsi.«
V nacionalni preventivni akciji za večjo varnost kolesarjev sodeluje 99 občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki jim Agencija zagotavlja preventivna gradiva za izvajanje aktivnosti na lokalni ravni ter za potrebe izvajanja kolesarskih izpitov.
Osnovne šole je Agencija obvestila o izvajanju kolesarskih izpitov, ter vseh tiskanih in spletnih gradivih učenja na daljavo, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu, od promocije čelade, tehnične brezhibnosti kolesa itd.
V okviru sofinanciranja projektov nevladnih organizacij, ki je v teku, je predvidena podpora več projektom. Agencija je aktivno sodelovala pri izvedbi izobraževanja učiteljev, ki izvajajo kolesarske izpite. Tudi v letošnjem letu Agencija sodeluje v projektu Varno na kolesu, v katerem sodeluje 36 osnovnih šol. Zaključek projekta je predviden konec maja. Tekmovanja Kaj veš o prometu so bila prestavljena zaradi ukrepov zaradi epidemije.
Kolesarjenje ima številne pozitivne učinke, če je le varno in v skladu s pravili o cestnem prometu, poudarja Agencija za varnost prometa tudi v spodnjem videu.