Za zmanjšanje dolgotrajnega bolniškega staleža obstajajo le delne strateške usmeritve, potrebnih podatkov in analiz za ugotavljanje najpogostejših okoliščin dolgotrajnega bolniškega staleža, vpliva višine in trajanja nadomestila ter analiz glede ne dosegljivosti zdravstvenih storitev na trajanje bolniškega staleža, ministrstvo za zdravje ni zagotovilo.

Trajanje nadomestila neomejeno, bolniška lahko traja tudi več kot 11 let

Najdaljši bolniški stalež je leta 2020 trajal 11,5 leta, najvišje izplačano bolniško nadomestilo pa skoraj 21.500 evrov. Glede višine in trajanja bolniškega staleža ima Slovenija najmanj restriktivne pogoje v Evropi. Trajanje nadomestila je neomejeno, višina nadomestila se s trajanjem povečuje.

Foto: Računsko sodišče Bolniške - revizijsko poročilo Pomembno vprašanje je, koliko bolnikov je na bolniški, ker čakajo na zdravstveni poseg. Podatkov o tem, ali so čakajoči na specialistične preglede in na operacijske posege oziroma druge vrste diagnostičnih postopkov oziroma terapij, za katere je treba čakati nad dopustno čakalno dobo, v bolniškem staležu ali ne, ni. Študija pa je pokazala, da je strošek povprečnega nadomestila plače za čas čakanja na operacijo 57 tisoč evrov, medtem, ko opepracija stane 16 tisoč evrov. 

Brez ustreznih podatkov in analiz

Za učinkovito obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža bi bilo treba zagotoviti ustrezne podatke in analize. Ministrstvo je leta 2020 preko NIJZ zbiralo in analiziralo podatkov o zdravju in zdravstvenem varstvu, vendar podatki in analize prikazujejo zgolj zdravstveno stanje državljanov z vidika bolniškega staleža kot celote, ne zagotavljajo pa podatkov o dolgotrajnem bolniškem staležu, ugotavlja Računsko sodišče.

Foto: Računsko sodišče Bolniške - revizijsko poročilo

Problematična so tudi navodila o ravnanju zavarovancev med bolniško, ki so premalo določna, nejasna ter podana le ustno, kar povzroča tudi sodne spore o tem, katere aktivnosti lahko opravlja dolgotrajno bolniško odsotni zavarovanec. 

Predvidena omejitev višine bolniške

Ministrstvo je sicer po revizijskem obdobju izvedlo nekatere aktivnosti v smeri zmanjševanja dolgotrajnih bolnišk, opravili so analizo stanja zdravstvenega absentizma. V zakonodajnem postopku je tudi zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki uvaja bolj restriktivno ureditev bolniških nadomestil. Predlog predvideva omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače ter skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca na 30 dni.

dezurni@styria-media.si