Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Janez Janša je v času Pahorjeve vlade koaliciji očital oranžen in rdeč kadrovski cunami. Temu je po predčasnih volitvah očitno sledil še modro-rumeni in mu bo kmalu še zeleno-modri. Številke kažejo, da so bili modro-rumeni pri svojih menjavah v vrhu državnega uradništva zelo temeljiti, začeli pa so kar na prvi seji svoje vlade. V to statistiko sploh še niso vštete menjave v širši javni upravi – v vodstvih javnih zavodov in v agencijah – niti članstva v različnih svetih, še manj menjave v vrhovih podjetij v državni lasti in njihovih nadzornih odborih. Peskovnik vsakokratne vlade je ogromen.


Potičkanje. Vsaka vlada potička po svoje. Več časa kot ima, lepše piramide zgradi in težje jih je podreti. Zato je menda treba rušenje in gradnjo začeti čim prej po prihodu na oblast, najbolje kar na prvi vladni seji. Ko pa pridejo novi, spet najprej vzamejo bager, razrijejo zgrajeno v prejšnjem mandatu in začnejo graditi znova. Posebna razlaga, kam pridemo, če tako gradimo karkoli resnega, verjetno ni potrebna. Še posebno če se vlade menjujejo kot po tekočem traku. Dobro bi bilo, da bi se tega zavedali tudi politiki. Če že imajo kabinetne zaposlitve na eni strani in mandate za visoke uradnike na drugi, bi se lahko te ureditve pri potičkanju držali. Gradnja vsakič novih peščenih piramid po nareku politike bi bila vsaj otežena, če ne preprečena, če bi spremenili zakon, ki dovoljuje nekrivdne razrešitve v prvem letu mandata, če bi predvideli nesramno visoke odpravnine za predčasno razrešene in preprečili, da v uradniškem svetu sedijo politiki