Zahtevo je podal Franci Matoz, zagovornik predsednika SDS Janeza Janše, ki je bil v zadevi Patria obsojen na dveletno zaporno kazen. Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, je Matoz v zahtevi za izločitev navajal, da naj bi pretirano zavlačevanje sodnice v postopku kazalo na njeno pristranskost. Betettova je medtem ocenila, da institut izločitve sodnika ni namenjen pospešitvi postopka.

Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa Betettove, je Matoz namreč v zahtevi med drugim navedel, da bi vrhovno sodišče o zadevi že moralo odločiti, saj je obsojeni že nastopil zaporno kazen in mu nastaja nepopravljiva škoda.

"Z nerazumljivim zavlačevanjem" vrhovno sodišče obsojenemu več kot očitno krši ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je prepričan Matoz, ki dodaja, da je Žalikova ves čas od prejema zahteve neaktivna in kljub večkratnim urgencam za preizkus zahteve za varstvo zakonitosti na nek način zavrača sklic seje. "S svojim ravnanjem kaže, da je očitno pristranska," je v zahtevi zapisal Matoz in dodal še, da je ravnanje Žalikove neobičajno tudi glede na ustaljeno prakso vrhovnega sodišča.

Iz izjave sodnice Žalikove pa izhaja, piše v obrazložitvi, da je v zadevi potrebna posebno skrbna in temeljita proučitev (v razumnem roku), ker lahko odločitev, če je pozitivna ali negativna, prejudicira končno odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče o prekinitvi oziroma odložitvi kazni pred odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti ni odločilo, odkar je na kazenskem oddelku, sodnik pa pri obravnavanju zadev ravna tako, kot da ima pred sabo nedoločeno število primerov iste vrste, je še navedla sodnica.