Oseminpetdesetletni Branko Masleša, ki je leta 1975 diplomiral na sarajevski pravni fakulteti, od julija lani pa opravlja funkcijo predsednika sodnega sveta, se je pred časom kot edini prijavil na tretji javni poziv sodnega sveta za predsednika vrhovnega sodišča. Danes je pravosodni minister Aleš Zalar sporočil odločitev glede njegove kandidature. Maslešo bo morala v parlamentu podpreti navadna večina. "Kandidat je pravni strokovnjak in sodnik z izjemnim občutkom za pomen neodvisnosti sodstva," je povedal Zalar.
Aleš Zalar
Pravosodni minister je ocenil, da kandidat izpolnjuje vse formalne pogoje, dobro pozna razmere v pravosodju in je predstavil uresničljiv program vodenja najvišjega sodišča v državi. "Kandidat je predložil konsistenten in uresničljiv program vodenja vrhovnega sodišča: V izčrpnem pogovoru me je prepričal, da, prvič dobro pozna vsa področja, ki so relevantna za vodenje in upravljanje sodišč; drugič, dobro ve, kaj morajo vsa sodišča vedeti, da bi izpolnjevala svoje poslanstvo; tretjič, dobro ve, kaj sodišča potrebujejo, da bi bila učinkovita in končno, dobro ve, kaj sodišča zmorejo," je ocenil Zalar.
Opozicija mu ni naklonjena
Masleša, ki sicer med drugim predava tudi v kazenskopravnih šolah za sodnike, je dobil pozitivno mnenje občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta. Precej drugačno mnenje pa imajo o njem v stranki SDS in ustavni sodnik Jan Zobec. Tudi SNS mu ni naklonjen.
Neuspešni razpisi
Konec februarja je mandat predsednika vrhovnega sodišča potekel Francu Testenu. Od takrat sodišče vodi začasna predsednica Alenka Jelenc Puklavec. Do zdaj so že z dvema razpisoma neuspešno poskušali najti Testenovega naslednika.
SDS je konec oktobra objavil pismo neimenovane slovenske vrhovne sodnice, ki z "dokazi razgalja sprenevedanje kandidata za predsednika vrhovnega sodišča Slovenije Branka Masleše". Primerjala ga je z drugim vrhovnim sodnikom Markom Šorlijem, sicer tudi kandidatom za mesto predsednika vrhovnega sodišča.
Kot navaja, Masleši manjka strokovna podkovanost, ne obvlada nobenega od svetovnih jezikov, ima borne vodstvene izkušnje ... Moti jo tudi dejstvo, da je med osamosvojitveno vojno "izkazoval izrazito privrženost agresorju" ter da je izrekel smrtno kazen in "s tem prišel v pravno zgodovino, saj je bila zadnja izrečena obsodba v Sloveniji, za nameček še človeku, za katerega je bilo v času sojenja ugotovoljeno, da je bil bistveno zmanjšano prišteven". Za največjo opozicijsko stranko pa Masleševa kandidatura pomeni vrnitev v pravni sistem totalitarnega režima.