Po triurni razpravi, ko so poslanci več ali manj razpravljali o domnevno sporni vlogi Masleše v osemdesetih letih, so Branka Maslešo le potrdili za predsednika vrhovnega sodišča. Izrecno so ga v uvodnih predstavitvah stališč poslanskih skupin podprli v SD in LDS. Da bodo predlog zavrnili, so napovedali v SDS in SLS. Iz Zares so pred glasovanjem sporočili, da naj bi kandidata zagotovo podprlo sedem od devetih poslancev.

Na pravosodnem ministrstvu so zadovoljni s tem, da je "tudi najvišje sodišče v državi dobilo svojega predsednika". V demokraciji, kjer velja ustavno načelo delitve oblasti na tri enakovredne veje oblasti, je ne le primerno in spodobno, temveč tudi nujno, da ima tako kot vlada in parlament tudi vrhovno sodišče svojega predsednika, prvega med enakimi, so zapisali v sporočilu za javnost po glasovanju o podpori Masleši v DZ.

Medtem pa Vinko Gorenak (SDS) že pripravlja gradivo za izredno sejo ali za interpelacijo zoper pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Za katero obliko razprave bo šlo, se bodo v poslanski skupini SDS še odločili.

"Vrhunec političnega sprenevedanja"
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je predlog za imenovanje Masleše ocenil kot "vrhunec političnega sprenevedanja in politikantstva". Predsednik in poslanec SDS b je tako dejal, da je Masleša "projekt od samega začetka". Kot je dejal, si koalicija na mestu predsednika vrhovnega sodišča očitno želi človeka, "ki podpisuje potrebe Sovi za prisluškovanje, človeka, ki bo delal enako kot pred 22 leti".

Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je napovedala, da se bo ob glasovanju o Masleši vzdržala, ker bi moral biti na funkciji, kot je predsednik vrhovnega sodišča, takšen človek, ki uživa zaupanje in ugled večine državljank in državljanov. V Sloveniji pa je "spolitizirano že vrhovno tožilstvo" in tudi sodstvo, ki dela slabo, je še dejala.

Preložitev ni uspela
V SDS so uvodoma predlagali preložitev te točke dnevnega reda na eno naslednjih sej, vendar so poslanci po krajši razpravi predlog zavrnili in pričeli z obravnavo predloga pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Minister je v obrazložitvi ponovno zatrdil, da je preveril dejstva in ugotovil, da je Masleša 7. julija 1984 ob ogledu kraja umora prebežnika na tedanji jugoslovansko-italijanski meji korektno opravil svoje delo preiskovalnega sodnika.

Masleši namreč očitajo predvsem domnevno sporno ravnanje ob ogledu kraja ustrelitve prebežnika. V javnosti so se pojavile različne interpretacije tega dogodka. Ustavni sodnik Jan Zobec in nekateri vrhovni sodniki so trdili, da je bil Masleša nad ustrelitvijo navdušen. Na drugi strani pa sta priči dogodka, zapisnikarica Edvarda Rutar in tedanji javni tožilec v Kopru Milan Mesar, zapisala, da je bil Masleša nad usmrtitvijo zgrožen.

Kandidaturo Masleše, ki je omenjene očitke večkrat zavrnil, je predlagal pravosodni minister Aleš Zalar. Poslanci so predlog pretresli že v državnozborski komisiji za peticije ter na mandatno-volilni komisiji, kjer so Maslešo večinsko podprli.