Minister za zdravje Dorjan Marušič je danes obiskal štiri južnoprimorske bolnišnice, ortopedsko bolnišnico Valdoltra, izolsko splošno bolnišnico, postojnsko porodnišnico in bolnišnico v Sežani. »Prepričan sem, da je treba iskati druge rešitve, druge modele. Model zadnjih petih leti ne vodi k vzdržnosti zdravstvenega sistema,« je Marušič pozval k reorganizaciji sistema. Meni namreč, da dežurna služba ni osnovni problem.

Z vodstvom Splošne bolnišnice Izola se je minister pogovarjal predvsem o dolgoročnih projektih, med drugim o vzpostavitvi enotnega urgentnega centra v regiji. »S tem projektom se ukvarjam že skoraj 20 let in danes je bil dosežen pomemben dogovor, da bodo najkasneje v šestih mesecih predstavniki izolske bolnišnice in zdravstvenih domov pripravili projekt delovanja centra na enem mestu,« je dejal minister.

Dežurali bodo specializanti
Dotaknili so se tudi organizacije dežurne službe po 1. septembru, saj bo imela izolska bolnišnica zaradi umika soglasij zdravnikov za dežuranje preko delovnega časa precej težav. Kot je dejal poslovni direktor Jani Dernič, so tri kritične točke pediatrija, ginekologija in operativni posegi, ki se bodo zmanjšali. Težave bodo skušali reševati z dežuranjem specializantov in koncesionarjev.

Pohvale ortopedski bolnišnici
Glede ortopedske bolnišnico v Valdoltri je Marušič poudaril, da bi si tako ustanovo vsak minister v Evropi želel imeti v svojem resorju, saj ima jasno vizijo in usmerjenost v širši evropski prostor. Ortopedska bolnišnica v Valdoltri si želi v prihodnje postati referenčni center na področju ortopedije za nekoliko širše območje ter na področju akreditacije, kakovosti in odličnosti.

V porodnišnici kadrovska stiska
Aleksander Merlo, direktor postojnske porodnišnice, je ministru predstavil inovativni projekt tako imenovane babiške hiše, ki ga želijo uresničiti. »Število porodov raste, prav tako so vse večje in bolj raznolike zahteve žensk. Ena od teh je tudi, da bi sodelovali pri porodih na domu, čemur pa smo se ginekologi kolektivno odrekli. Zato pa želimo to tržno nišo zapolniti s projektom tako imenovane babiške hiše, ki bi delovala v sklopu bolnišnice. Na ta način bi zagotovili varnost žena, ki rojevajo, saj bi bila babiška hiša v tesnem kontaktu z našim operacijskim traktom, hkrati pa bi se počutile kot doma,« je pojasnil Merlo. Marušič je projekt, za katerega morajo sicer pridobiti še soglasje strokovnega kolegija, podprl.

Merlo je ministra opozoril tudi na majhnost kolektiva (6,4 ginekologa) v porodnišnici, ki zahteva »okrepitev in pomladitev«. Težave imajo zlasti z anesteziologi in pediatri, zato si pomagajo s honorarnimi sodelavci. Opozoril je še, da brez dodatnih sredstev ne bodo mogli več izvajati programa oploditve z biomedicinsko pomočjo.