Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) prek prijav, ki jih prejme, zazna, da je nekdo nekomu denimo uredil posel, a je bil pri tem pravno-formalno izločen. "Komisija ne more narediti nič, če ni izpovedi prič ali materialnih dokazov," je dejal Šumi. Meni, da je iskanje obvodov zakonodaje, torej ravnanje, ko zavezanci legalno izvedejo nekaj, kar je v nasprotju z namenom zakonske ureditve, pereč problem.

Župan Hrastnika Marko Funkl zelo podpira omejitve poslovanja, torej institut, pri katerem denimo javni organ ne sme poslovati z določenimi subjekti. Hkrati pa je poudaril, da so posamezniki predvsem v manjših občinah med seboj zelo hitro sorodstveno povezani. Poleg tega je dejal, da so bili funkcionarji do nedavnega izrazito slabo plačani, kar je med drugim privedlo do negativne selekcije na teh položajih.

Kot je ocenil Funkl, se posamezniki za politiko odločijo zaradi osebne koristi, želje po spremembah v družbi ali dejstva, da jih je k temu nekdo nagovoril, ki pa želi na njegove odločitve vplivati. Ljudje, ki imajo integriteto, zelo, zelo redko kandidirajo v občinskem svetu, je še poudaril župan.

Predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj je izpostavila vprašanje tako imenovanih vrtljivih vrat. Pri tem je navedla tudi primer zdajšnjega državnega sekretarja za nacionalni jedrski program Danijela Levičarja, ki je bil pred to funkcijo član uprave energetske družbe Gen-I. "Zasebni interes državnega podjetja oziroma ljudi se prenese na funkcijo, kar se zelo nerealno rešuje z izločitvami iz konkretnih postopkov," je dejala Rajgelj.

Opozorila je, da so podobna nasprotja interesov značilna tudi za zaposlene na univerzah. Po njenih navedbah je vprašljiva etika znotraj odvetniških vrst, ki v postopkih zagovarjajo funkcionarje in druge. "Ogromno slabih stvari legitimira njihovo visoko specializirano tehnično znanje," je opozorila. Veliko rešitev pri reševanju teh vprašanj ni, je pa Rajgelj poudarila pomen krepitve civilne družbe.

Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan se je na okrogli mizi zavzela za dviganje zavedanja med zaposlenimi o potencialnih korupcijskih tveganjih. "Transparentno in zakonito delovanje je vodilo pri vodenju," je poudarila Kržan. Predstavila je tudi prizadevanja družbe pri uvajanju standardov za preprečevanje korupcije, med katerimi je tudi pridobitev certifikata za preprečevanje korupcije.

Novinarka Dela Barbara Eržen je med drugim dejala, da se funkcionarji ob kršitvah določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pogosto izgovarjajo na nepoznavanje zakonodaje. Meni, da je edina rešitev zaostritev sankcij, pa tudi večja ozaveščenost družbe, vsaj s tako imenovanim kaznovanjem na prihodnjih volitvah. "Na koncu dneva so tudi vsi funkcionarji zgolj presek javnosti in celotne družbe, ne verjamem, da so kaj slabši," je dejala.

Pri opozarjanju na obvode zakonodaje imajo vlogo tudi mediji, meni Eržen. Poudarila je, da bi morali bolje razumeti svojo nadzorstveno funkcijo, pri čemer pa bi si želela več časa za resne poglobljene zgodbe.

dezurni@styria-media.si