Hkrati ministrstvo za notranje zadeve opozarja tudi na napačne navedbe UNHCR o številu priznanih statusov begunca, pri čemer poudarjajo, da je leta 2006 v Sloveniji pridobilo status begunca devet oseb, enako tudi leta 2007, ne pa ena oseba v letu 2006 in dve v letu 2007, kot so navedli v UNHCR.

Po mnenju ministrstva je zavajajoč tudi podatek, da je Slovenija ena od držav z najnižjim številom priznanih statusov begunca. Pri tem pojasnjujejo, da se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo število prosilcev za azil.

Na MNZ pojasnjujejo, da obseg in vrsta pravic beguncev in oseb, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita, ostajata enaka, z izjemo trajanja, ki odstopa od zahtevanih minimalnih standardov v direktivi EU. Begunec samodejno pridobi dovoljenje za stalno prebivanje, osebi pa se prizna dovoljenje za prebivanje za tri leta z možnostjo podaljševanja za dve leti, poudarjajo na MNZ.

Vsi prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji po besedah ministrstva uživajo popolno oskrbo v nastanitvenih zmogljivostih MNZ. Prosilci imajo v vseh nastanitvah dnevno zagotovljene tri obroke in dodatno hrano za manjše otroke. Za prosilce so zagotovljeni prevozi v šolo, k zdravniku, na kulturne prireditve. Dodajajo tudi, da za tiste, ki so že pridobili mednarodno zaščito, MNZ omogoča nastanitev v integracijskih hišah, kar je po besedah MNZ nadstandard, saj to ni omogočeno drugim tujcem, ki bivajo v Sloveniji, kot tudi ne slovenskim državljanom.

Otrokom prosilcev in šolajočim se Slovenija omogoča šolanje, pojasnjujejo na MNZ in dodajajo, da stroške nostrifikacije diplome v celoti krije ministrstvo, kar je bistveno več od zahteve direktive, ki od držav članic EU zanje zahteva enako obravnavanje kot za svoje državljane. Naši državljani si morajo nostrifikacijo plačati sami, še pojasnjujejo na MNZ.