Ustavni sodniki so v presojo prejeli tri pobude za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor. Predlagatelji izpodbijajo člen o poimenovanju koalicij strank, ki skupaj nastopajo na volitvah, določila o potrebnem številu podpisov volilcev in o glasovanju invalidov oziroma o voliščih.

Jožef Jarh, predsednik Stranke enakopravnih dežel, želi presojo ustavnosti določil o poimenovanju koalicij, zahteval pa je tudi preložitev volitev: "Roki za volilna opravila so prekratki, do zdaj je bil vedno en mesec časa za zbiranje podpisov." Roki so zmotili tudi Jožefa Horvata iz Gibanja za pravično in solidarno Slovenijo. Pravi, da so bile volitve razpisane "na vrat na nos", civilne liste pa morajo zanje letos zbrati več podpisov v krajšem času. V presoji izpodbija določila, po katerih morajo liste zbrati osem tisoč podpisov, čeprav so jih morala do leta 2006 le 800. Za to pa bodo imeli le 11 delovnih dni.

Sodnik veliko pisem

Jarhove zahteve za preložitev volitev zaradi prekratkih rokov za zbiranje podpisov ustavno sodišče (US) očitno ne bo obravnavalo. Kot pojasnjuje pravnik Rajko Pirnat, mora pobuda vsebovati podatke, za katero kršitev ustavne pravice gre, kakšen je pravni interes vlagatelja in katero določilo izpodbija, ter argumente v podporo. Kot pravi Erik Kerševan, generalni sekretar US, pred vsakimi volitvami na US prejmejo pisma, ki niso formalne vloge. Tako pravi, da na US "ni nobene nerešene pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu volitev v državni zbor".

Jim bo uspelo?

US je v preteklosti že zadržalo izvajanje lokalnih volitev, a v periodičnost in pravico do volitev redko poseže. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič ocenjuje, da bodo morali predlagatelji dokazati, da so pred vložitvijo pobude izkoristili vse druge pravne poti. Ne verjame, da bo predlagateljem uspelo prestaviti datum predčasnih volitev in da so roki kratki prav zaradi ustavnih določb. Te določajo, da mora biti nov državni zbor izvoljen najpozneje dva meseca po razpustitvi.