“Če se malo pošalimo, bi lahko rekli, da nam manjka le to, da ne moremo grešiti. Nekateri namreč pogrešajo “grešne” stvari, kot so kava, cigareti, alkohol in pa seveda ženske. Te nam vedno manjkajo,” smeje komentira skupina mladih prostovoljcev, ki je bila izbrana, da bodo strokovnjaki na njih opravili vrsto meritev, da bi zaznali spremembe, ki se v telesu zgodijo ob dolgotrajnem ležanju. Pridobljene podatke bo nato mogoče uporabiti za pripravo programov hitre rehabilitacije, zlasti pri starejših. “Pri zlomu kolkov je na primer od 70 do 75 odstotkov povratnikov. Kaj se da storiti, da bi bila rehabilitacija učinkovitejša in krajša,” povzema Rado Pišot, vodja projekta iz znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem.

Največkrat se zavrti

Za sodelovanje v projektu, ki poteka v bolnišnici v Valdoltri, so izbrali 23 zdravih posameznikov; v eni (kontrolni) skupini je sedem mladih do 30 let, v drugi pa 16 ljudi med 55. in 65. letom. Gre za mednarodni projekt, vreden več kot 1,2 milijona evrov, podprt s sredstvi Evropske unije.

V skupini mladih prostovoljcev je tudi Aljaž Černe iz Bohinjske Bele, ki se je pred štirimi leti udeležil podobne raziskave, ki so jo opravili za potrebe Evropske vesoljske agencije. “Tedaj kar pet tednov smo ležali z glavo nekoliko navzdol, in ko sem vstal, se mi je vrtelo. Pa sedel sem težko, ker je bila zadnjica povsem mehka, zaradi česar sem komaj zdržal pri pisnem izpitu,” se spominja. Ležati menda ni težko, zagotavljajo sogovorniki. Po dveh ali treh dneh zaboli v križu, vse tegobe pa jim pomaga premagovati tudi fizioterapevt.

Na osmih starejših prostovoljcih vsak dan poteka tudi tako imenovani kognitivni trening; igrajo posebno akademsko računalniško igrico časovne in prostorske koordinacije. Ali jim bo to “urjenje” pomagalo pri hitrejši rehabilitaciji, bodo še ugotovili. Dvema tednoma ležanja sledi natančno voden proces enomesečne rehabilitacije.