V slovenskih zdraviliščih so s prvimi štirimi meseci zadovoljni. "Ocena podatkov je, vsaj kar zadeva domači trg, narisala nasmeh na usta večine odgovornih," pravijo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Zabeležili so rast domačih gostov za 13,6 odstotkov.
Ruski trg se je prepolovil
"Spodbudno rast beležimo sicer tudi na večini tujih trgov, kjer pa veselje za opaznejšo rast kvarijo statistični podatki gostov iz Ruske federacije, saj se je ta trg dobesedno razpolovil," pravijo na SSNZ. "Ker so ruski gostje v preteklosti zasedali tretje mesto pri prenočitvah, pomeni to za destinacije, ki so najbolj vezane na ruskega gosta, resno preizkušnjo."
Največ domačih, med tujimi prvi Avstrijci
Med vsemi gosti je sicer največ (54 odstotkov) domačih gostov. Med tujimi so na prvem mestu Avstrijci, nato Italijani, Rusi, Hrvati, Nemci in Srbi. Avstrijci k nam prihajajo organizirano, največ v avtobusnih skupinah, so stari v povprečju čez 55 let ter obiskujejo zdravilišča zaradi termalne vode. "Zdravilišča poznajo, saj imajo tudi svojih dovolj, odločajo pa se predvsem na podlagi razmerja med ceno in kakovostjo," pravi direktor SSNZ Iztok Altbauer. Zanima jih tudi kulinarika, radi obiščejo osmice, pokušajo vina ter si pogledajo kakšno znamenitost. Največ jih prihaja v severovzhodno Slovenijo.
Ruse privlači zdravilna voda
Ruski gostje prihajajo k nam na prvem mestu zaradi zdravja. "Prihajajo na zdravstvene terapije, največkrat povezane s pitjem mineralne vode, kar je povezano z medicinsko doktrino v Rusiji, kjer velja prepričanje, da se da 70 odstotkov bolezni pozdraviti z zdravilnimi vodami," pove Altbauer. Poznajo zdravilišča na Češkem, Slovaškem in tudi v Sloveniji. "To je primarni razlog, vsaj enega v paru ali družini, sicer pa so v ospredju tudi programi za lepoto, hujšanje, nezanemarljiv motiv je tudi nakupovanje," razloži Altbauer. "Gosti, ki so v Rogaški 14 dni, si vsaj enkrat ali dva krat privoščijo nakupovalni izlet, pri čemer jih vozijo do Ljubljane, Dunaja, Benetk ali celo Milana."
Italijan rad uživa, a ga je prizadela kriza
Italijanski gost je po besedah Altbauerja precej drugačen in mu je na prvem mestu užitek. "Soočen pa je z veliko gospodarsko krizo, ki mu je stanjšala denarnico," razlaga Altbauer. "Letos beležimo oživitev, a je vseeno bolj racionalen - njegovo bivanje je krajše, ne koristi več najdražjega apartmaja in tretmaja." Še vedno je v ospredju počutje, wellnes, sprostitev in užitek, a tudi zvedavost, saj si rad ogleda okolico, vključno s kulinarično ponudbo.
Naraščajo zalivski gostje
Med gosti, katerih prisotnost v naših zdraviliščih narašča, pa so tudi t. i. zalivski gostje, predvsem iz Kuvajta, Saudske Arabije in Bahraina. "Naše prizadevanje za prisotnost zalivskih gostov poteka že štiri leta," pravi Altbauer. "V lansekm letu je bilo iz Kuvajta organiziranih pet ali šest rotacij čarterjev, letos se jih obeta vsaj sedem." Slovenijo je obiskalo okoli 300 Savdijcev in med 800 do tisoč Kuvajtčanov. V preteklih letih so bili intenzivno prisotni na Češkem, Madžarskem in Slovaškem. Države z bogato zdraviliško ponudbo je skupno obiskalo med 20 in 25 tisoč zalivskih gostov.
Mnogi želijo halal
Ti gostje se od ostalih razlikujejo predvsem glede hrane. Nekateri želijo halal, to je zakol in priprava mesa na poseben način. "Nekateri hoteli so že opremljeni s halal certifikatom, prav tako imamo proizvajalce, ki zagotavljajo dobavo izdelkov," pove Altbauer. Nekaterim je potrebno zaradi kulturnih značilnosti zagotoviti tudi ločeno kopanje za ženske in moške. Zanima jih tako zdravstvo in preventiva kot lepotni tretmaji. "Prihajajo na neinvazivne posege, manjše lepotne posege v smislu pomlajevanja ter v veliki meri na posebne shujševalne programe pod zdravniškim nadzorom." Aktualna so zdravilišča, ki imajo programe, prilagojene diabetikom.