V začetku oktobra je pri nas na ledvico čakalo 76 bolnikov, na srce 40 in na jetra 8. Med njimi je bila ena oseba mlajša od 15 let. Bolniki na ledvico povprečno čakajo 3 leta in pol, na srce 1,3 leta in na jetra 1,4 leta. Takšna je statistika.

Na področju transplantacijske medicine velja načelo samozadostnosti. "Če povsod po svetu primanjkuje organov, jih nihče ne more pošiljati v druge države, kadar ima svoj lasten program za zdravljenje s transplantacijo," pojasnjuje direktorica Zavoda RS za presaditev organov in tkiv dr. Danica Avsec. Izmenjava z drugimi državami poteka le na območju vnaprej dogovorjenih držav, združenih v evropski instituciji Eurotransplant.

So darovalci in "darovalci"

Na dva načina lahko govorimo o darovalcih organov. V prvo skupino štejemo ljudi, ki podpirajo darovanje, v drugo pa ljudi, ki so registrirani kot darovalci. Darovanje in način zdravljenja s presaditvijo podpira do 90 odstotkov Slovencev, kažejo raziskave Zavoda Transplant. Največjo podporo kažejo ljudje na podeželju, zelo mladi in bolniki, ki pa niso kandidati za presaditev. "Najbolj kritična je skupina srednjih let, z visoko izobrazbo, ki predvsem govori o zlorabah, ne razmišlja pa o pozitivnih straneh in dejanski situaciji v Sloveniji, kjer skrbimo za varnost in zaščito pred zlorabami," opozarja dr. Avsec. Raziskave kažejo tudi, da darovanje podpira 89 odstotkov zdravnikov, ki delajo v intenzivnih terapijah.

Slika je zaskrbljujoča, ko pogledamo drugo skupino ljudi. Z zapisom na kartici zdravstvenega zavarovanja je opredeljenih manj kot en odstotek Slovencev. "Možnost za opredelitev je še na kartici Rdečega križa Slovenije, za katero pa žal ne vemo, koliko oseb jo je podpisalo," dodaja naša sogovornica.

Pomanjkljivosti sistema

Sedanji sistem pridobivanja organov ima več pomanjkljivosti. Dr. Avsec opozarja na hiter napredek stroke in meril glede presajanja določenega organa, kjer pa prihaja do precejšnjega zamika na področju darovanja in pridobivanja organov.

Problem predstavlja tudi pomanjkanje zdravnikov v enotah za intenzivno terapijo in posledično zmanjšana motivacija za vsako dodatno delo.

Najtežji oreh je zakonodaja na tem področju. "Zakonodaja glede privolitve za darovanje ni povsem dobro razumljena in bi želeli, da bi v novem zakonu, ki ga pripravljamo, zaradi prilagoditve zahtevam evropske direktive, uspeli oblikovati člene o soglasju na bolj jasen način, ne glede na to, za kateri tip soglasja se bomo v Sloveniji odločili," pojasnjuje dr. Avsec. Pri odločitvi bodo poskušali uskladiti pravni vidik soglasja, strokovni, organizacijski in etično-moralni vidik.

Za zgled španski model

V svetu je najuspešnejši španski model, ki se je za dobrega izkazal tudi v Sloveniji, saj smo nad evropskim povprečjem v večini segmentov transplantacijske dejavnosti. Med v svetu uspešne modele spadajo še portugalski, avstrijski in belgijski. "Zelo uspešen je tudi ameriški model, ki ga nekoliko težje povzemamo, ker je preveč razlik v sistemu. V zadnjih letih pa je kot zvezda uspešnica singapurski model, kjer je pa baza za uspešnost enormno visok prihodek na prebivalca, ki je s tega vidika omogočil pogoje za tako nagel razvoj," situacijo v svetu opisuje dr. Avsec.