Foto: Anže Petkovšek Anja Zupanc Marsikdo mi je v zadnjih dneh pripomnil, da iz tega, kako je potovanje nekega sekretarja v tujino državo stalo sto evrov več kot potovanje še dveh njegovih sodelavcev, pač zagotovo ne bo neke medijsko razvpite zgodbe. Da tu ne bo afere. Pa nisem prepričana, da je kdo od teh kritikov sploh pomislil na to, da lačnih, nezadovoljnih ali celo nesrečnih povsem običajnih ljudi afere sploh ne zanimajo več. Logično, če številni nimajo denarja niti za to, da bi si kupili en sam časopis. Pa vendar ne gre za to, da bi umetno pihali na čustva ljudi, češ, kako se dela z njihovim denarjem. Gre za to, da ljudje v današnjih razmerah s povsem povprečno izobrazbo delajo nadpovprečno veliko za dokaj slabe plače. Prav oni najbrž najtežje razumejo, kako lahko nekdo za osem ur dela na teden v enem mesecu zasluži okoli 500 evrov, medtem ko drugi toliko dobivajo na koncu meseca z dežurstvi vred.

Državna uprava. Ministri, pa je čisto vseeno, kateri stranki pripadajo, in njihovi najožji sodelavci svoje pisarne zapuščajo celo po deseti zvečer in tam preživijo tudi kakšen konec tedna. Kar je nekaj povsem pričakovanega glede na trenutne razmere v naši državi in po svetu. Nikakor nisem strog zagovornik tega, da morajo vsi svetovalci ministra takoj pustiti službo, ko se zamenja vlada. Če nekdo svoje delo obvlada, naj ostane. A v tem primeru ne more biti petinski sekretar, ampak mora z ministrom delati tudi več kot deset ur na dan, če je to potrebno. A pri nas je narobe svet.

Komentar se nanaša na članek Na Cipru garal na polno.