Država letos varčuje tudi pri sofinanciranju delovanja 28 društev in organizacij, ki sodelujejo pri civilni zaščiti in reševanju v najhujših nesrečah. Namesto dobrih dva milijona 300 tisoč evrov, kolikor je ministrstvo za obrambo (Mors) razdelilo lani, je februarja letos izplačalo dva milijona sto evrov. “Za približno osem odstotkov so zmanjšali sredstva društvom v shemi civilne zaščite. Zneski pa ne morejo biti izplačani brez odobritve obrambnega ministra,” opozarjajo posamezniki, ki so v neprestani pripravljenosti na reševanje ob požarih, poplavah in podobnih nesrečah.

Še enkrat večje potrebe

Ne glede na napovedano zategovanje pasu pa je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov za svojo pripravljenost pomagati v najhujših nesrečah letos dobilo dvakrat več denarja kot lani. Na Morsu sicer niso pojasnili, zakaj skavti letos potrebujejo več denarja. “Vsa društva in organizacije so upravi za zaščito in reševanje (URSZR) decembra lani posredovali finančne potrebe” in s temi potrebami so soglašali tudi na ministrstvu za finance (MF), zagotavljajo na Morsu.

Samo "izenačili so"

V nasprotju s skavti je zveza tabornikov od države letos prejela tisoč evrov manj. Nihče od njih pa ni bil dosegljiv za pojasnilo, zakaj letos potrebujejo manj kot lani. “Gre za izenačitev financ. Prej smo namreč dolga leta – v nasprotju s taborniki – za sodelovanje v shemi civilne zaščite od države prejemali precej manj,” pa pojasnjujejo v združenju skavtov. Lani naj bi sicer v civilni zaščiti in reševanju sodelovali dve ekipi skavtov manj kot tabornikov.

“Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter URSZR sta 14. januarja 2009 s pogodbo opredelila naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih izvajajo regijske enote skavtov,” dodajajo na Morsu. Skavti pa zagotavljajo, da sami tolikšnega zneska niso predlagali. “V podpis smo z Morsa prejeli aneks k pogodbi in tam je bil že naveden tolikšen znesek,” pravijo. Mors je s skavti letos sicer podpisal tri različne anekse k pogodbi o sodelovanju in za izplačilo celotnega letošnjega zneska v treh delih.

Še štirje malo več

Manj denarja iz državnega proračuna so prejeli tudi na Rdečem križu (RK). “Smo pa vseeno relativno zadovoljni, da nam kljub vsemu niso skoraj ničesar zmanjšali. Za krvodajalstvo smo denimo od ministrstva za zdravje letos deležni deset odstotkov manj. In če bi nam enak delež sredstev zmanjšali še za civilno zaščito, resnično ne vemo, katere naše programe dela bi še lahko črtali,” pojasnjuje predsednik RK Franc Košir. Denar, ki ga dobivajo od države, namenjajo predvsem za skoraj neprestano usposabljanje in izobraževanje članov 80 ekip RK, ki sodelujejo pri reševanju v naravnih in drugih nesrečah.

V drugih društvih, ki so od države prav tako dobila manj, večinoma ne želijo ugibati, zakaj. Zagotavljajo le, da bodo kljub temu enako zavzeto reševali, če bo to potrebno. Še štiri društva so od države sicer prejela več kot lani, a nobeno od njih ne več kot osem odstotkov.