Poglavitna rešitev novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju je usklajevanje plač od 1. januarja 2008 naprej. To bo potekalo tako, da se bo povečala izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred in plačne razrede iz plačne lestvice za 3,4 odstotka. Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred tako od 1. januarja znaša 243,84 evra, javni uslužbenci pa so upravičeni tudi do poračuna plač od 1. januarja.

Idrija še bolj zaščitena

Vlada je namreč spremenila in dopolnila odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena in ga objavila v Uradnem listu RS. Z noveliranim odlokom je spomeniško zaščiteno dediščino živega srebra v Idriji razširila na območje kulturne krajine okoli rudarskega mesta.

Nižje omrežnine za ublažitev inflacije
Vlada je sprejela tudi znižanje dodatka k omrežnini za pokrivanje stroškov obveznega odkupa električne energije za leto 2008 za približno 40 odstotkov. To po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka pomeni ublažitev pritiska na cene električne energije za približno dve odstotni točki. To pomeni, da se končni računi za porabo elektrike ne bodo dvignili za napovedanih šest odstotkov, temveč za približno štiri odstotke, je pojasnil Vizjak. Povprečno zvišanje na računih torej ne bo dva evra, temveč le nekaj več kot evro, je izračunal. Po Vizjakovih besedah bo ta ukrep pomagal predvsem socialno šibkejšim.

Višje subvencije dijaške prehrane
Ministri so na seji vlade soglašali s predlogom zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, po katerem bodo temu namenili dodatnih 38 milijonov evrov. Vlada namreč meni, da bo predlagano subvencioniranje prehrane prispevalo k zdravi, redni in pravilni prehrani otrok.

Sicer pa je vlada na seji sprejela tudi nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje od 2008 do 2016, s katerim bo Slovenija v prihodnjih devetih letih po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj devet odstotkov glede na izhodiščno rabo končne energije. Ti prihranki bodo doseženi v različnih sektorjih, med njimi je Podobnik izpostavil gospodinjstva, široko rabo, industrijo ter promet.