Inšpektorji za delo so lani odkrili 669 primerov, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ter ga ni prijavil zavodu za zdravstveno zavarovanje in zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ugotavlja komisija v poročilu o aktivnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2006. V letu 2005 je Inšpektorat RS za delo ugotovil 679 primerov zaposlovanja na črno, v letu 2004 771 primerov, v letu 2003 pa 827 primerov. Inšpektorat podatke o teh osebah sporoča Zavodu RS za zaposlovanje, ki v primeru, da te osebe prejemajo denarno nadomestilo iz naslova brezposelnosti, sproži ustrezne postopke za odvzem pravic.

Največji kršitelji gostinci
Poročilo za leto 2006, ki ga bo v kratkem obravnavala vlada, navaja, da so inšpektorji največ kršitev v zvezi z zaposlovanjem na črno ugotovili v dejavnosti gostinstva (217), sledi dejavnost gradbeništva (114), trgovina (87), dejavnost kopenskega prometa (79) ter druge poslovne dejavnosti (36). Struktura na črno zaposlenih delavcev je zelo pestra. Zaposleni na črno so upokojenci, brezposelne osebe, dijaki in študenti brez napotnice, invalidi, pa tudi delavci, zaposleni pri drugih delodajalcih. Inšpektorji so zaposlovanje na črno odkrili pri različnih delodajalcih, med katerimi pa še vedno prevladujejo manjši. Največkrat gre za delodajalce, ki ob zakonito zaposlenih delavcih zaposlijo še kakšnega delavca na črno.

Vedno več študentskega dela

Delo na črno je po ugotovitvah tržnih inšpektorjev moćno razširjeno tudi pri varstvu otrok na domu, inštrukcijah in čiščenju prostorov. © iStockphoto

Inšpektorji so ugotavljali tudi druge oblike prikritega zaposlovanja na črno. Delavci, ki so zaposleni za nekaj ur na teden, so denimo delali poln ali še daljši delovni čas. Povečal se je tudi obseg dela preko napotnic študentskega servisa, pri čemer pa gre tudi za dela, ki nimajo značaja začasnih oz. občasnih del, predvsem v gostinstvu. Medtem ko inšpektorji za delo odkrivajo zaposlovanje na črno, pa so za nadzor nad delom na črno pristojni tržni inšpektorji. Ti so lani odkrili 484 oseb, ki so se ukvarjale z delom na črno, od tega kar 185 na področju obrtnih dejavnosti. Še vedno pa veliko posameznikov opravlja delo na črno, zato bo temu področju potrebno nameniti večjo pozornost, ugotavlja poročilo.

Po ugotovitvah tržnih inšpektorjev je delo na črno poleg v obrti močno razširjeno še v trgovini in gostinstvu. Na ostalih področjih komisija izpostavlja varstvo otrok na domu, inštrukcije in čiščenje prostorov. Med odkritimi kršitelji je bilo lani tudi 24 tujcev. Večinoma so bili to državljani Romunije, ki so od vrat do vrat prodajali različno blago.