Na zahtevo SDS je bilo za danes predvideno glasovanje o četrtem kandidatu za ustavnega sodnika, predstojniku Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper Roku Svetliču. Kot kaže, Svetlič torej nima zadostne podpore za izvolitev. 

Kako je s podporo četrtemu kandidatu?

Doslej so bili neuspešni že Andraž Teršek, Anže Erbežnik in Janez Kranjc. Predsednik Borut Pahor je glede Svetliča ocenil, da bi lahko dobil zadostno podporo. Po vložitvi kandidature so se v javnosti pojavile obtožbe, da je Svetlič lani poleti na posvetu o migracijah govoril o streljanju migrantov. Svetlič je to zanikal.

Opozicija obstruira glasovanje

Poslanci LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP glasovanje na današnji seji obstruirajo, čeprav so ob prvi obravnavi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, zaradi nujnosti sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe, ne bodo nasprotovali.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je poudaril, da je na današnji seji predvideno odločanje o vrsti pomembne zakonodaje, glasovanja pa da bodo pokazala, ali koalicija uživa večinsko podporo v DZ. Po oceni vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana imamo trenutno namreč manjšinsko vlado.

Naj se pokaže, ali imamo manjšinsko vlado!

"V visečem parlamentu, ki ga imamo v državi, je treba razkaditi to dimno zaveso in pokazati, kdo od poslank in poslancev podpira vsa ravnanja in dejanja te vlade in kdo ne, da dobimo jasno sliko, kdo so tisti, ki so del koalicije, in kdo tisti, ki so del opozicije," je dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič.

To so poudarili tudi v SAB, vodja poslanske skupine NeP Janja Sluga pa je bila kritična tudi do načina dela vlade, ki da ne posluša nikogar, razen sebe.

Zorčič omogočil sklepčnost

Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, je danes potrdilo 45 poslancev, proti ni bil nihče. Pri prvem delu današnjega glasovanja o zakonodajnih predlogih je sklepčnost (46 glasov) s prisotnostjo omogočil poslanec NeP Igor Zorčič, ki je kot predsednik DZ vodil sejo. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je ob tem ocenil, da je "jasno, kdo je del opozicije in kdo ne".

Zorčič se je glasovanja vzdržal. Glas podpore pa so zakonodajnemu predlogu namenili v poslanskih skupinah koalicijskih SDS, NSi in SMC. Za sta glasovala tudi poslanca narodnih manjšin ter poslanska skupina SNS in prisotna člana poslanske skupine DeSUS Robert Polnar in Branko Simonovič. Kot kaže, slednji tako ni sledil sklepom sveta stranke, ki je odrekel podporo temu predlogu zakona.

V več poslanskih skupinah so ob prvem branju napovedali, da bodo zakonodajni predlog skušali dopolniti oz. spremeniti z dopolnili. Največ kritik je  letelo na pomanjkanje vira financiranja.

Po predlogu bi sistem dolgotrajne oskrbe ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Zorčič se brani: To sem že vnaprej povedal

Predsednik DZ Igor Zorčič je zavrnil očitke, da sodeluje s koalicijo, ker se ni pridružil poslancem opozicijskih LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, ki so sejo obstruirali. Kot je še pojasnil, predsednik DZ pri odločanju o obstrukciji ni tako svoboden kot ostali poslanke in poslanci, saj mora organizirati sejo in delo DZ.

Pojasnil je tudi, da je poslanski skupini nepovezanih poslancev vnaprej povedal, da sam seje ne bo zapustil.

Novo obdavčenje prihodkov

V nadaljno obravnavo gre tudi predlog novele zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša zvišanje splošne olajšave in posledično višje neto plače za vse. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo, je danes ob obstrukciji večjega dela opozicije menilo 43 poslancev, proti so bili trije.

Finančni minister Andrej Šircelj je napovedal, da z zvišanjem splošne olajšave tisti prihodki, ki so nujno potrebni za življenje, ne bodo več obdavčeni. "Gre za moralno in etično vprašanje, ali država obdavčuje dohodke, ki so nujni za preživetje." 

Po predlogu se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. To za delavca z minimalno plačo že leta 2022 pomeni 160 evrov več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale na 640 do 1320 evrov, je povedal minister.

Poleg tega naj bi se stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Predvidena je tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let, in sicer v višini 1500 evrov.

"Zdaj ni čas za razmetavanje denarja"

Predvidene so tudi spremembe pri obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov naj bi se znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov naj bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako vlada predlaga znižanje normiranih stroškov.

Predlaganim spremembam so nasprotovali poslanci SAB, NeP, LMŠ, SD, Levica in DeSUS, ki so opozarjali predvsem na nevarnost nepremišljene in neodgovorne fiskalne politike. "Zdaj ni čas za razmetavanje denarja," je Gregor Židan iz SD spomnil na stroške zaradi pandemije. Poslanci SAB, NeP, LMŠ, SD in Levice so glasovanje obstruirali.