Telovadba. Po skoraj desetletnem zelo pospešenem zmanjševanju gibalnih zmogljivosti slovenskih otrok raziskovalci v zadnjih treh letih ugotavljajo, da smo vendarle dosegli vsaj stagnacijo oziroma napredek. Ob rahlem izboljšanju gibalnih sposobnosti, ki so ga zaznali letos, pa moramo biti veliko bolj zaskrbljeni zaradi povečanja maščobne mase in indeksa telesne mase tako pri fantih kot pri dekletih, opozarjajo avtorji raziskave Športnovzgojni karton, ki poteka že 27 let.

Dekleta boljša od fantov

Kljub letošnjemu pozitivnemu obratu so učenci osnovnih in srednjih šol od ravni gibalnih zmogljivosti pred 20 leti še zelo daleč. "Med spoloma ni bistvenih razlik, je pa opazno bistveno hitrejše povečevanje deleža fantov z zelo slabo razvitimi gibalnimi sposobnostmi v primerjavi z dekleti," ugotavljajo raziskovalci.

Vzdržljivost malo navzgor

Med letoma 1989 in 2012 se je rezultat v teku na 600 metrov v povprečju pri fantih poslabšal za 9,27 sekunde, podobno je bilo pri dekletih (za 9,25 sekunde). Letos se je tovrstna aerobna vzdržljivost prvič izboljšala, največje pozitivne spremembe pa se kažejo pri srednješolkah. Očitno je, da učenci v prvih treh razredih osnovne šole vse manj tečejo tako doma kot v šolskem okolju, odnos do teka pa se izboljšuje pri srednješolcih, je optimistična ekipa raziskovalca Janka Strela.

Dosegli vrh debelosti

Letos se je v primerjavi s štiriletnimi obdobji od leta 1989 čezmerna teža pri učencih nekoliko znižala, pri učenkah pa stabilizirala. "To je v skladu z napovedovanji zadnjih let, da smo po skoraj 25 letih dosegli najvišjo vrednost in da lahko pričakujemo trend postopnega zniževanja čezmerne teže," ocenjujejo avtorji.

Kar se tiče regionalnih razlik, letos ni večjih sprememb: Pomurje je v primerjavi s preostalimi regijami naredilo še korak nazaj in se uvrstilo na zadnje mesto, čeprav imajo z največjo kvadraturo pokritih površin na učenca najboljše materialne razmere za športno vzgojo v državi. Ozaveščenost glede telesnega in gibalnega razvoja je tam očitno zelo majhna, relativno malo je tudi šol, ki so vključene v projekt Zdrav življenjski slog.

"Lahko že govorimo o pozitivnem trendu"

Glede na obsežne raziskave in ugotovitve: so jih odgovorni v državi v 25 letih kaj upoštevali?
So. V tem času so se pogoji za izvedbo športne vzgoje v šolah bistveno izboljšali, učitelji so bolj strokovni, financirana sta četrta in peta ura športne vzgoje za 30 tisoč otrok, z reformo so uvedli dodatne športne dneve, tudi interesnega športa je več kot prej.

Kaj je torej vzrok za razmeroma slabe rezultate?
Sprememba življenjskega sloga. Izgubili smo dve uri športne vadbe na dan, ki sta se preselili na računalnike in podobne dejavnosti. Starši so otroke umaknili z ulic, tudi zaradi varnosti. Če se ne bi spremenil življenjski slog, bi bili rezultati bistveno boljši.

Kaj pa kaže letošnji prvi premik navzgor po dveh desetletjih?
Ni samo premik, lahko že govorimo o trendu. Izboljšave se namreč kažejo že pri otrocih v prvih treh razredih in celo v vrtcu. Ocenjujem, da je to posledica "alarma", ki smo ga sprožili pred kakimi petimi leti, in nenehnega opozarjanja na slabe rezultate. Starši se že spreminjajo, seveda pa je tudi komercialna ponudba vedno večja. V prihodnjih letih torej lahko upamo na nadaljevanje pozitivnega trenda.

Preberite si tudi komentar na ta članek: Raste izbira športov in raste – trebuh?!