Če bo delodajalec strošek malega dela v celoti prevalil na študenta, se bo urna postavka študenta, ki je prej zaslužil štiri evre, znižala za 62 centov na 3,38 evra. Ob predpostavki, da zasluži na mesec 400 evrov, bi jih pod omenjenimi pogoji le še 338.

Na leto do 4.950 evrov
Dijaki oziroma študenti bodo po predlogu zakona o malem delu v enem letu lahko zaslužili največ 4.950,40 evra neto. Pri tem smo upoštevali najvišjo možno urno postavko, ki bo za malo delo znašala največ 6,8 evra. Letos lahko neobdavčeno zaslužijo največ 8.694 evra (če ga starši ne uveljavljajo za vzdrževanega družinskega člana).

Omejitve zaradi zlorab
Pisci zakona so predvideli zlorabe, zato so omejili urne postavke. Navzgor zato, da delodajalec ne bi prikril večjega števila opravljenih ur z višjo postavko, navzdol pa zato, da delodajalci ne bi v celoti prenesli obremenitev malega dela na malega delavca.

Resnice o malem delu
Za koga velja? Dijake, študente, upokojence, brezposelne in druge neaktivne osebe (starejše od 15 let).

Število ur. Opravlja se lahko največ 14 ur na teden. Študenti in dijaki lahko tudi več, a v koledarskem letu le do 728 ur.

Urne postavke. Plačilo na uro ne sme biti nižje od 2,96 evra in ne višje od 6,8 evra (oboje neto).

Roki. Na podlagi izpolnjene in potrjene napotnice se delavcu zaslužek izplača najpozneje do 15. dne naslednjega meseca.

Prispevki. Študentu se od bruto zaslužka odvede 15,5 odstotka prispevkov za socialna zavarovanja.

Koncesijska dajatev. Znaša 14 odstotkov in se odbije od bruto zaslužka študenta.

Posredovanje. Tisti, ki bodo opravljali dejavnost posredovanja malega dela, bodo to opravljali brez dobička. Če pa bo, bo šel nazaj v dejavnost posredovanja malega dela.