“Eno milijardo evrov na leto bi delodajalci privarčevali, če bi se odpravil plačan odmor za malico. In naslednja poteza bi bila lahko odprava regresa. Tak trend je nevaren,” je prek medijev svoja stališča do izhodišč za ureditev trga dela, kot jih je oblikovala vlada, sporočil prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Sindikati ne bodo dopustili, da se delavcem odvzame plačan odmor za malico, saj bi to “nesporno pomenilo znižanje plač” in prineslo “nove probleme” v pokojninski in zdravstveni blagajni.

Tudi “dodatek na delovno dobo naj pustijo pri miru, saj je, če uporabim njihovo terminologijo, zadosti fleksibilen”, je drugo točko, pri kateri ne bodo popuščali, nakazal Semolič.

Med predlogi sprememb, ki imajo pri sindikatih več podpore, pa sta poseben sklad za odpravnine in enotna pogodba o delu, ki je “a priori ne zavračamo, če bo rešitve mogoče nadgraditi”.

Poseben sklad za odpravnine je bil rešitev za delavce iz propadlih podjetij, vendar je sindikalist Andrej Zorko opozoril, da rešitev z individualnimi računi ni dobra in bi tak sklad moral temeljiti na sistemu solidarnosti.

Vlada pojedla obljubo

Jasneje bi bilo treba definirati tudi, kaj je všteto v osnovno minimalno plačo. Zdaj sindikati od delavcev dobivajo “resna opozorila”, da za svoje delo dobijo minimalno plačo ne glede na delovno dobo ter nočno in nadurno delo. Tudi trend na področju agencijskega dela, “ki ga opažamo v Sloveniji, ni dober, in zahtevamo spremembe”, za kar bo potrebna pomoč države, meni Semolič. Vlado je opomnil še, da se ni držala dogovora, da se bo v sklopu sprememb zakona o delovnih razmerjih zgodilo hitrejše črpanje sredstev iz jamstvenega in preživninskega sklada za delavce, ki delajo v podjetjih v težavah in po več mesecev ne dobijo plače.

Zorko pa je opozoril, da delovna razmerja nevarno ogrožajo tudi “lažne samozaposlitve”, saj vse več delodajalcev delavce sili, naj z njimi delajo prek espejev, čeprav gre za redno delo.