Odbor državnega zbora za izobraževanje znanost, šport in mladino je z desetimi glasovi za in štirimi proti prižgal zeleno luč Maji Makovec Brenčič za kandidatko za ministrico za izobraževanje. Državni zbor bo o njeni potrditvi dokončno odločal prihodnji teden.
"Socialna omrežja vas ne zaznajo, se boste državljanom približali tudi preko socialnih omrežij?" je bilo eno zadnjih vprašanj na zaslišanju kandidatke za ministrico. Zastavil ga je Tomaž Lisec iz SDS, ki je bil do kandidatke tudi sicer kritičen, češ, da so bili njegovi odgovori predvsem teoretični. "Podčrtal sem si pet besed: povezovati, vertikala, imamo priložnost, deležniki, dialog," pravi Lisec in poudarja, da je ministrica veliko pozornosti namenila predvsem povezovanju med gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo, manj pa drugim, tudi zelo pomembnim konceptom.
ZL: Kandidatka je na strani kapitala
"Zelo jasno je, da je kandidatka strogo in trdno na strani kapitala, da zagovarja neoliberalne politike na področju izobraževanja," pa je nastop ocenil poslanec ZL Miha Kordiš.
Zaslišanje kandidatke je bilo sicer časovno omejeno, trajalo je štiri ure, več predvsem opozicijskih poslancev pa je menilo, da bi se morali "še kaj pogovoriti".
Makovec Brenčičeva meni, da mora biti osnovni temelj izobraževanja javno šolstvo, ki mora biti "dobro, kakovostno, dostopno in pravično", zasebno šolstvo pa vidi kot njegovo "dopolnilo in kot neko vrsto bogatenja prostora".
Za domovinsko vzgojo potrebna uravnotežena pot
Glede vprašanj več poslancev, ali je v sedanji izobraževalnem sistemu dovolj državljanske in domovinske vzgoje, je spomnila, da zavod za šolstvo tudi po pozivu odbora DZ za izobraževanje preverja, kako so trenutne vsebine umeščene v šolske programe in ali so umeščene dovolj, sama pa meni, da je treba pri umeščanju ubrati "uravnoteženo pot".
Makovec Brenčičeva podpira postopno uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah, oziroma uvajanje v šolah, ki so doslej izrazile interes. Teh naj bi bilo okoli 20 odstotkov.
Šport spet tudi na fakultete?
Glede prezgodnjega vstopa v šolo meni, da je to zelo strokovno in odprto vprašanje, glede katerega morajo presojati tisti, ki se s tem najbolj sistematično ukvarjajo.
Podpira tudi več ur športa tako v osnovnih šolah ter ponovno uvedbo športa na visokošolskem izobraževanju, poudarja pa, da je za izvedbo tega še potrebno najti finančne vire. "Že dle časa obstaja želja, da uvedemo obvezno obliko športnega izobraževanja v visokošolskem izobraževanju, ki je lahko tudi v kakšni drugi obliki, denimo zdrav življenski slog, skratka, nekaj povezanega z odnosom do kakovostnega življenja," pravi Makovec Brenčičeva.
Za manjkajoča sredstva je treba najti druge vire
Miho Kordiša iz ZL je zanimalo tudi, kakšno je mnenje kandidatke o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Omenjeni zakon je bil po besedah Makovec Brenčičeve potreben, da se zagotovi finančna stabilnost javnih financ. Je pa treba po njenem prepričanju v šolstvu najti tudi druge načine, kako priti do manjkajočih sredstev.
Na vprašanje glavnega tajnika Sviz Branimirja Štruklja, ki ga je zanimalo, kakšno politiko bo kandidatka ubrala glede financiranja področja, ki ga pokriva njen resor, je kandidatka za ministrico odgovorila, da si bo prizadevala, da se na področju visokega šolstva ter znanstvenem in raziskovalnem področju sredstva ne bi zmanjševala. Zavzemala se bo tudi za uresničitev koalicijske zaveze, da se bodo sredstva za visoko šolstvo do leta 2020 dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda.
S honorarji zaslužila 157 tisoč evrov
Glede izplačil avtorskih in podjemnih honorarjev profesorjem je povedala, da mora biti vsako delo, ki je dobro in temelji na znanju, plačano. Kot je pred dnevi sporočila, je od leta 2004 do 2014 sama prejela za nekaj več kot 175.000 evrov tovrstnih honorarjev. Na odboru je v zvezi s tem povedala, da je pri tem nastopala "s svojim znanjem in ga skušala prenesti tja, kjer je bilo potrebno".
dezurni@zurnal24.si